V spopadu med Izraelom in Iranom so pogledi sedaj uprti predvsem v Fordov (Včasih zapisano tudi kot Fordo), skrivnostni objekt približno 150 kilometrov jugozahodno od Teherana. Njegov obstoj, razkrit leta 2009, namreč predstavlja trn v peti tako Izraela kot Zahoda. To ni zgolj tovarna, pač pa je simbol iranskega kljubovanja, vklesan 80 metrov globoko v osrčje gore, zaščiten z več obroči protizračne obrambe in gosto mrežo varnostnih postojank.
Po ocenah Inštituta za znanost in mednarodno varnost bi lahko Iran tam svoje zaloge 60-odstotno obogatenega urana pretvoril v količino, zadostno za izdelavo jedrskih bomb. »Celotna operacija proti iranskemu jedrskemu programu je lahko uspešna le z eliminacijo te trdnjave,« je brez dlake na jeziku za Fox News priznal izraelski veleposlanik v ZDA, Yechiel Leiter. Kljub izraelskim napadom pa je Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) sporočila, da objekt ni utrpel »nikakršne škode«.
Tukaj se zgodba zaplete in preusmeri proti Washingtonu. Samo ameriška vojska namreč razpolaga z orožjem, ki bi teoretično lahko prebilo gorski ščit Fordova.
Uničevalka bunkerjev
Nekateri so sprva objavili, da bi to lahko storili z bombo GBU-57, imenovano tudi »Massive Ordnance Penetrator« (MOP), »uničevalka bunkerjev« in »superbomba«. Ta 13,6-tonska in šest metrov dolga pošast je bila zasnovana prav za uničevanje globoko zakopanih poveljniških centrov in utrdb v državah, kot sta Iran in Severna Koreja.
Po poročanju časopisa The New York Times lahko to bombo nosi le ameriški »nevidni« bombnik B-2, ameriška vojska pa naj bi v zadnjih dveh letih pod budnim očesom Bele hiše izpopolnjevala načrte za takšen napad.
Ameriški mediji pa so še objavili, da ameriška administracija koleba z napadom, saj ni prepričana, da je celo GBU-57 dovolj močna, da bi uničila podzemno poslopje, vsaj ne do te mere, da bi onemogočila nadaljnje delo, pač pa bi povzročila škodo na podzemnih rovih ali podobno. S tem bi Iran za nekaj let najbrž moral ustaviti projekte, vendar pa mu tega ne bi mogli povsem onemogočiti.
Edini način, razmišljajo v ameriških vojaških krogih, bi bil vztrajno raketiranje in bombardiranje območja s konvencionalnim orožjem, s čimer bi omehčali površino, nato pa bi morali odvreči taktično jedrsko orožje, čemur pa naj bi se ameriška administracija želela izogniti.
V obrambni drži?
Medtem ko se krepijo špekulacije o ameriški vlogi v izraelski ofenzivi – letalonosilka USS Nimitz je spremenila smer proti Bližnjemu vzhodu – Bela hiša uradno vztraja, da so ameriške sile »v obrambni drži«. Predsednik Trump, glasen zagovornik neintervencionizma, pa se sooča z zgodovinsko dilemo. Že leta zavrača prošnje Izraela za dobavo teh bomb, saj jih ZDA smatrajo za strateško orožje in adut nacionalne varnosti, ki ga ljubosumno varujejo.
Če bi Trump popustil in pomagal Izraelu, bi s tem uničil še zadnjo možnost za diplomatski dogovor, ki si ga, kot sam pravi, še vedno želi.
Njegovi zadnji zapisi na družbenem omrežju Truth Social, v katerih je Iran pozval k »brezpogojni predaji« in dejal, da se »njegova potrpežljivost izteka«, ne kažejo na umirjanje strasti.
