Gozdovi, ki prekrivajo skoraj 40 odstotkov ozemlja Evropske unije in so desetletja veljali za ključnega zaveznika v boju proti podnebnim spremembam, izgubljajo svojo »supermoč«. Najnovejša znanstvena dognanja, objavljena v prestižni reviji Nature, slikajo precej zaskrbljujočo podobo: sposobnost evropskih gozdov, da iz ozračja vežejo ogljikov dioksid, se pospešeno zmanjšuje. Ta naravni proces, znan kot ogljični ponor, je ključen za blaženje posledic emisij, vendar podatki kažejo, da nanj ne moremo več računati v enaki meri kot v preteklosti.
Študija, ki jo je vodil Skupni raziskovalni center Evropske komisije (JRC), razkriva, da so gozdovi med letoma 1990 in 2022 v povprečju absorbirali okoli 10 odstotkov vseh emisij, ki jih je v EU povzročil človek. Vendar se je ta trend obrnil. Podatki Evropske agencije za okolje (EEA) za leto 2024 kažejo, da se je povprečni ogljični ponor med letoma 2020 in 2022 zmanjšal za kar 27 odstotkov v primerjavi z obdobjem 2010–2014. Prihajajoče poročilo za leto 2025 naj bi po napovedih razkrilo še močnejši upad.
Več dejavnikov
Znanstveniki so identificirali več medsebojno povezanih dejavnikov, ki prispevajo k tej negativni bilanci. Na eni strani se je povečal obseg sečnje, ki neposredno zmanjšuje gozdno biomaso. Na drugi, še bolj usodni strani, pa so vse bolj uničujoče posledice podnebnih sprememb.
Vročinski valovi in dolgotrajne suše, ki so postale nova realnost po vsej Evropi, upočasnjujejo rast dreves in zmanjšujejo njihovo vitalnost. Oslabljen gozd postane lahek plen za naravne motnje, kot so napadi insektov, denimo podlubnikov, ki so v zadnjih letih opustošili obsežne sestoje smreke tudi v Sloveniji. Hkrati se povečuje pogostost in intenzivnost gozdnih požarov, ki v ozračje v trenutku sprostijo ogromne količine uskladiščenega ogljika.
Glavna strategija za ublažitev teh vplivov ostaja korenito zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Vendar pa študija poudarja, da to ne bo dovolj. Nujno je treba spremeniti način gospodarjenja z gozdovi, da bi povečali njihovo odpornost na prihodnje podnebne šoke.
Vrzeli v razumevanju
Raziskovalci opozarjajo na kritične vrzeli v našem razumevanju in spremljanju gozdnih ekosistemov. Dve prednostni nalogi izstopata: nujna je vzpostavitev sistema za natančnejše in pravočasnejše merjenje pretokov ogljika med prstjo, rastlinjem in atmosfero. Poleg tega potrebujemo zanesljivejše modele za napovedovanje, kako bodo ekstremni vremenski dogodki vplivali na delovanje ogljičnega ponora.
Trenutni sistemi spremljanja, ki v mnogih državah članicah temeljijo predvsem na občasnih terenskih popisih gozdov, so preprosto prepočasni, da bi sledili hitremu slabšanju zdravja gozdov. Rešitev se skriva v integraciji podatkov. Uporaba satelitskih posnetkov visoke ločljivosti v kombinaciji z letalskimi meritvami in mrežo stalnih opazovalnih točk na tleh bi omogočila vpogled v stanje gozdov po vsej EU skoraj v realnem času.
Študija posebej izpostavlja pomen biotske pestrosti. Vse več dokazov kaže, da so mešani gozdovi, sestavljeni iz različnih drevesnih vrst, bistveno bolj odporni na sušo, škodljivce in druge motnje kot monokulture. Takšni gozdovi imajo tudi večji potencial za skladiščenje ogljika. Zato je ključno, da prihodnje upravljanje gozdov temelji prav na spodbujanju biotske raznovrstnosti.
