Pravice kot ovira
»Cilj obeh strani je, da bi priprava sporazuma potekala čim hitreje, in to tako, da podrobnosti ne bi prišle v javnost, saj upata, da bi jih zaključili, preden bi prebivalci Evrope in ZDA lahko ugotovili resnične razsežnosti grožnje, ki jo predstavlja TTIP,« je dodal Hilary. A se ta cilj prav zahvaljujoč aktivistom, kot je sam, vendarle ni povsem uresničil. Poslovni krogi z obeh strani Atlantika že dolgo gojijo želje o korporacijam naklonjenem trgovinskem in naložbenem dogovoru med EU in ZDA, ki pa je zaradi nasprotovanja javnosti že nekajkrat padel v vodo. Na pobudo skupine izvršnih direktorjev nekaterih najmočnejših podjetij iz ZDA in Evrope, katere član je možno postati zgolj na podlagi vabila in ki že ves čas lobira za odpravo predpisov, omejujočih za multinacionalke, so se uradniki evropske komisije v minulih dveh letih več kot stokrat sestali z lobisti ameriških podjetij in pripravljali sporazum, ki bi drastično znižal sedanje evropske standarde na področjih dela, okolja, prehrane in demokracije. Sestanki so ostali tajni, dokler ena od civilnodružbenih organizacij ni vložila vloge za dostop do informacij in je bila komisija prisiljena priznati skrivno dogajanje.
»Uradniki obeh strani priznavajo, da primarni cilj TTIP ni spodbujanje medsebojne trgovine z odpravo carinskih dajatev med EU in ZDA, saj so te že sedaj na minimalni ravni. Glavni cilj je odprava regulatornih 'ovir', ki omejujejo dobičke multinacionalk. A te ovire so v resnici nekateri najpomembnejši socialni standardi in okoljski predpisi, med katerimi so delavske pravice, pravila na področju prehranske varnosti, vključno z omejitvami uporabe gensko spremenjenih organizmov (GSO), predpisi o uporabi strupenih kemikalij, zakoni na področju digitalne varnosti in celo nove varovalke v bančnem sektorju, s katerimi naj bi se izognili ponovitvi finančne krize.
Predpisov in standardov, ki jih morajo spoštovati v EU, bi se ameriške korporacije rade znebile. V EU smo se dolgo uspešno upirali prehrani, ki vsebuje GSO in ki v ameriških supermarketih predstavlja veliko večino. V EU je prepovedana uporaba rastnega hormona, s katerim vzredijo veliko večino ameriškega goveda. V proizvodnji kozmetike je v EU prepovedanih 1300 škodljivih substanc, v ZDA pa le ducat. Poleg te deregulacije prinaša TTIP odprtje novih trgov na področjih javnih storitev, pri čemer bi se lahko po novem za posle potegovale tudi transnacionalne korporacije, kar vzbuja strah pred novim valom privatizacije v sektorjih, kot sta zdravstvo in izobraževanje. V Veliki Britaniji smo pod Thatcherjevo že privatizirali tudi vodo, elektriko in železnice in se zavedamo, da to prinese le podražitve in razpad sistema,« opozarja Hilary.
Zavajajoče ocene
Eden najbolj skrb vzbujajočih elementov TTIP je tudi nova pravica tujih investitorjev, da lahko sprožijo pravni spor zoper neodvisne države zaradi izgube dobička, do katere bi prišlo zaradi javnopolitičnih odločitev. Tako imenovani mehanizem ISDS, ki določa poravnavo spora med vlagateljem in državo, v praksi izenačuje pravni status multinacionalk in držav ter s tem ogroža načela demokratične družbene ureditve. »Uporaba ISDS s strani korporacij že dosega razsežnosti epidemije. Po do sedaj znanih podatkih so korporacije sprožile več kot 500 postopkov proti vsaj 95 državam, od tega več kot 400 zgolj v zadnjih 10 letih,« razkriva Hilary.
Kako ob toliko in tako očitnih slabostih in nevarnostih trgovinskega sporazuma med ZDA in EU evropska komisija sploh upravičuje svoje skrivno prizadevanje za njegovo sklenitev? »Veliko se govori o pozitivnih ekonomskih učinkih sporazuma TTIP. Najpogosteje se navaja izsledke iz študije Centra za raziskave gospodarskih politik pri evropski komisiji (CEPR), po katerih naj bi dogovor med EU in ZDA po najbolj optimistični hipotezi gospodarsko proizvodnjo EU do leta 2027 okrepil za 0,5 odstotka. Že to se ne sliši veliko, a je še ta ocena preveč optimistična, kot dokazujejo neodvisni raziskovalci, ki so opozorili na napačne predpostavke te študije. Tudi če bi se uresničile najbolj optimistične napovedi, bi bile pridobitve za ljudi še manjše od že tako trivialne rasti, saj so glavne koristi namenjene korporacijam. Evropska komisija je sprva skušala sporazum upravičiti tudi z domnevno pridobitvijo novih delovnih mest, a je medtem sicer le v drobni opombi že morala priznati, da bo zaradi sporazuma izgubilo delo milijon ljudi v EU in ZDA. Ekonomski učinek bo torej za EU slab, saj bo TTIP verjetno prinesel dolgotrajno in obsežno selitev evropskih delovnih mest. Podjetja bo namreč spodbujal, da se obrnejo k proizvodom in storitvam iz tistih ameriških zveznih držav, kjer veljajo nižji delavski standardi, sindikalne pravice pa praktično ne obstajajo.
V času, ko stopnja nezaposlenosti v Evropi dosega rekorde, evropska komisija priznava, da so skrbi o izgubi delovnih mest zaradi TTIP 'legitimne', in članicam priporoča, da se obrnejo na sredstva za strukturno podporo. Sicer pa tovrstno izgubo delovnih mest že dobro poznajo delavci iz ZDA, saj imajo za sabo izkušnjo s severnoameriškim sporazumom o prosti trgovini, ki jim je kljub lažnim obljubam o več sto tisoč novih delovnih mestih prinesel le znižanje plač in izgubo več kot milijona delovnih mest,« ovrže še tako za lase privlečene argumente v prid sporazumu britanski aktivist, ki je v svoji najnovejši knjižici čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo poimenoval nekoliko drugače: listina za deregulacijo, napad na delovna mesta in konec demokracije.
