Pred natanko enim letom je odjeknila novica, da bodo zaradi težav v avtomobilski industriji v šempeterskem podjetju Mahle odpustili več kot 600 delavcev. Del gospodarstva je svaril, da je to šele začetek in da Mahle ne bo osamljeni primer. Leto dni kasneje so razmere še nekoliko slabše, situacija v Nemčiji, s katero imajo slovenska podjetja močne gospodarske povezave, pa zaskrbljujoča, ugotavljajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). V podjetju Mahle so v zadnjem letu izgubili osmino delavcev, več kot dvesto jih je v negotovih razmerah odšlo samih, odpoved jih je dobilo 65. Napovedano selitev dela proizvodnje v Bosno in na Madžarsko so zadržali, a le do prihodnjega leta, ko naj bi zaradi tega moralo oditi še okrog 350 zaposlenih.
Direktor združenja kovinske industrije pri GZS Aleš Bizjak potrjuje, da novice iz Nemčije niso spodbudne, dodatne težave pa v branži povzročajo še ameriške carine. »Težave se kažejo v dodatnem upadu naročil, predvsem pri proizvajalcih komponent. Slika prihodnosti je nejasna. Na kratek rok dodatnih večjih odpuščanj ni pričakovati, saj podjetja želijo zadržati svoj kader, da bo na voljo tudi ob oživitvi povpraševanja, izziv pa je selitev morebitnega dela proizvodnje v tujino, ker imajo številne multinacionalke različne proizvodne lokacije v regiji in želijo ohraniti dobičkonosnost,« nakazuje trend, ki si ga ne želi.
Nihče ne ve, kako bo čez tri mesece
Mirko Hirci, sekretar celjske enote sindikata kovinske in elektro industrije (SKEI), nam je razmere orisal po sestanku na enem izmed slovenskih podjetij iz avtomobilske industrije, ki za prestižne avtomobile izdeluje notranje okrasne armaturne letvice. »Na sestanku so bili tudi nemški kupci. Če smo nekoč v podjetjih govorili o petletnih in letnih planih, danes lahko podjetja planirajo kvečjemu za tri mesece naprej. Spremembe se dogajajo dnevno in tudi nemški kupci nam na omenjenem sestanku niso znali postreči z nobenim prepričljivim odgovorom, kako se bodo razmere pri njih odvijale v naslednji mesecih. Avtomobilska industrija ni več to, kar je bila do leta 2019. Trenutno je prežeta s kup neznankami in izzivi,« Herci razloži, da nezavidljive razmere v Nemčiji svoj davek terjajo tudi v Sloveniji. »Ohlajanje oziroma krč gospodarstva je opaziti že vse od leta 2023. Takrat smo ljudje potrošili prihranke, ki smo jih ustvarili v času kovida. Potrošnja za nakup novih avtomobilov je upadla. Hkrati so trg preplavili električni avtomobili iz Kitajske. Ta dva elementa sta prinesla preobrat v avtomobilski industriji,« meni Herci.
Kot sindikalist je prisoten v več podjetjih in iz prve roke ugotavlja, da do večjih odpuščanj doslej sicer ne prihaja, se pa podjetja razmeram prilagajajo z mehkimi načini zmanjševanja števila zaposlenih, soočajo se z nižjimi prihodki, sem in tja ukinejo kakšno izmeno... »V podjetju Unior, kjer v eni od njihovih branž izdelujejo komponente za motorje z notranjim izgorevanjem, imajo trenutno srečo, ker se znova povečuje povpraševanje po dizelskih in bencinskih motorjih. Naročil je tam dovolj. V Odelu, kjer izdelujejo zadnje luči za avtomobile, pa občutijo krč. Podjetnike najbolj tare negotovost, sedaj čakajo na jesenska naročila, skrbi jih, ker vse skupaj lahko zamaje že ena mrzla zima z dvigom cen energentov,« razgali nekaj primerov.
V brežiškem podjetju TPV Automotive izdelujejo pomembne elemente za karoserije in podvozja avtomobilov. Letos so bili zaradi razmer na trgu primorani regres izplačati v treh obrokih. Njihovo poslovanje je deloma vezano tudi na nemške avtomobilske velikane. »Razmere na trgu avtomobilske industrije so v zadnjem obdobju izjemno zahtevne in kot ostali evropski dobavitelji se tudi sami soočamo z nihanji naročil, pritiski na nižanje cen, visokimi stroški surovin, energije in dela, hkrati pa nujnimi vlaganji v razvoj novih tehnologij. Del naše prodaje je vezan tudi na nemške partnerje, saj Nemčija ostaja ključen trg evropske avtomobilske industrije. V takšnih razmerah so hitra prilagajanja nujna,« so za Nedeljski dnevnik razmere orisali v podjetju, ki ga vodi Krunoslav Šimrak. Tveganja zmanjšujejo s povečevanjem raznovrstnosti kupcev in programov tudi izven avtomobilske industrije.
Skrb pred selitvijo poslovanja
Kako varna so torej delovna mesta približno 40.000 neposredno zaposlenih v slovenski avtomobilski industriji? So se vsa slovenska podjetja, ki delujejo v tej panogi, v tem trenutku sposobna prilagoditi novim razmeram? Aleš Bizjak iz GZS ostaja optimističen in prepričan, da vse rezerve še niso izčrpane. »Podjetja slovenske avtomobilske panoge so ključni inovator v gospodarstvu in možnosti napredka vsekakor še niso izčrpane. V glavnem lahko povzamemo, da podjetja potrebujejo le primerljive poslovne razmere, kot jih imajo njihovi konkurenti. Vplivi zunanjega okolja je sedaj glavni izziv tako za slovenska kot za evropska podjetja, saj diktirajo stroške kritičnih vhodnih dobrin, kot so materiali in energija, te razlike v stroških pa postajajo prevelike, da bi jih bilo možno kompenzirati z rastjo učinkovitosti. Podjetja se bodo vsekakor prilagodila situaciji, poskrbeti je potrebno le za to, da ne na način, da bi poslovanje prenesla v druge, ugodnejše države,« meni.
Pred letom dni, ko je začela avtomobilska industrija javno opozarjati na razmere in je vlado prosila za posluh pri premoščanju težav, je bilo obljub o pomoči kar nekaj. Leto dni kasneje Bizjak ugotavlja, da so glavne težave, kot sta davčno breme dela ter draga energija, še vedno nerešene. V tem trenutku veliko stavijo na pravočasno uveljavitev novega zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, podjetja pa se razmeram prilagajajo tudi z oddaljevanjem od Nemčije in iskanjem poslovnih partnerjev na vzhodu.
»Podjetja imajo v igri več pristopov, ki pa večinoma ne bodo učinkovali na krajši rok. Podjetja poizkušajo prodreti s svojo ponudbo do rastočih podjetij, kjer se omenjajo predvsem kitajska podjetja. Kot zanimivo rastoče tržišče se vedno bolj omenja Bližnji Vzhod. Zanimiva so tudi porajajoča se tržišča alternativnih oblik mobilnosti, kot so manjša električna vozila ter celo droni,« Bizjak razkrije trge in branže, ki bi morda znale podjetjem olajšati pot iz krča.
Tudi v Slovenskem avtomobilskem grozdu ACS, v katerega je včlanjenih okrog sto slovenskih podjetij, budno spremljajo razmere, a zaenkrat med njihovimi člani ne zaznavajo resnejših težav in vidnega padca naročil, se pa podjetja trudijo pridobiti tudi nove trge in postati manj odvisne od evropskih kupcev. Dobra novica prihaja tudi iz novomeškega Revoza, kjer potrebujejo 250 novih sodelavcev v proizvodnji novega električnega twinga. Predstavnik sindikatov Mirko Hirci tako upa, da se bodo razmere uredile. Pravzaprav se morajo urediti, saj okrog 10-odstoten prispevek, ki ga avtomobilska industrija prispeva k slovenskemu BDP-ju in 25 odstotni delež v celotnem izvozu, vendarle nista zanemarljivi številki. Posebej če vemo, da je za temi podjetji še dolga veriga ostalih dobaviteljev.
