Rubrika Vseveda Neda že več let obvešča in zabava bralce Nedeljskega. Objavljamo modrovanja in odgovore Nede (prave identitete ne razkrivamo), ki jih poišče tudi pri strokovnjakih, v literaturi in drugod. Dovoljena so najrazličnejša vprašanja, tudi komentarji ali mnenja. Pošljete jih lahko na neda@nedeljski.si.
***
Po noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bila sprejeta junija, cena standardne nastanitve in prehrane v domu za starejše ne bo smela presegati minimalne zajamčene pokojnine, kar trenutno znaša približno 781 evrov na mesec. To naj bi pomenilo, da bi po zagotovilih ministrstva vsi plačevali bistveno manj.
Vendar pa se našemu bralcu Branku postavlja vprašanje v zvezi z dodatkom za pomoč in postrežbo, ki ga zdaj dobiva večina stanovalcev. »Ali bo z novim zakonom pravica do dodatka za pomoč in postrežbo prenehala, če se bo stanovalec odločil za dolgotrajno oskrbo? Ta dodatek zdaj znaša od 150 do 450 evrov. Če na primer stanovalec zdaj za oskrbo plačuje 1100 evrov, od tega dobi približno 300 evrov dodatka. Koliko bo plačeval po novem, če bodo dodatek ukinili? Torej, ali bodo stanovalci dejansko po novem na boljšem ali bodo glede plačila ostali pri približno enakem znesku, kot ga doplačujejo zdaj? Če ima na primer stanovalec 750 evrov pokojnine in 300 evrov dodatka, ker je na primer na vozičku in se ne more sam prehranjevati, zdaj plača okoli 1100 evrov, kar pomeni, da doplača okoli 50 evrov. Koliko bi moral takšen stanovalec doplačati po novem?«
Na to vprašanje v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije v tem trenutku še ne morejo dati podrobnega odgovora, saj ministrstvo za solidarno prihodnost metodologijo za izračun cene nastanitve in prehrane še pripravlja. Za zdaj torej še ni enostavnega odgovora, kaj bo za posameznega uporabnika ugodneje.
Je pa, kot pravi Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, treba opozoriti, da se s 1. decembrom 2025 izteče sofinanciranje stroškov dela v domovih za starejše iz proračuna, kar bo prineslo občuten dvig cene oskrbe za stanovalce, ki ne bodo prešli v sistem dolgotrajne oskrbe. »Tudi ob upoštevanju tega dviga pričakujemo, da bo vstop v sistem dolgotrajne oskrbe za uporabnike načeloma ugodnejši, a za natančnejši izračun moramo še počakati na ustrezen pravilnik, ki naj bi bil sprejet do konca tega meseca.«
Uporabnike, ki v domovih za starejše trenutno bivajo po zakonu o socialnem varstvu, bodo glede na trenutno kategorijo oskrbe prevedli v novo kategorijo dolgotrajne oskrbe. Vstopne točke na centrih za socialno delo bodo v tem primeru ob soglasju uporabnika izdale odločbo o pravici do dolgotrajne oskrbe po uradni dolžnosti.
Izdajanje odločb
»Trenutno nas najbolj skrbi nevarnost zamud pri izdaji teh odločb, saj bodo morali centri za socialno delo pravočasno izdati približno 20.000 odločb o prevedbi. Če odločbe ne bodo izdane pravočasno, obstoječi stanovalci ne bodo mogli uveljaviti pravice do dolgotrajne oskrbe, posledično pa bodo – in to ne po lastni krivdi – plačevali bistveno več, kot plačujejo danes. Posebej nas skrbijo stanovalci, ki soglasja niso sposobni dati sami, saj če bi svojci za vsakega posebej urejali skrbništvo, bi bili postopki na sodiščih izredno dolgotrajni. Tudi za te primere še čakamo na sistemsko rešitev,« je eno od še vedno odprtih vprašanj izpostavil Sahernik.
Na vprašanje, ali bo tak način financiranja prizadel obstoječe financiranje domov za starejše, celovite slike v skupnosti še nimajo, a po napovedih ministrstva za solidarno prihodnost naj bi nova metodologija določanja cen omogočila dodatna sredstva za izvajanje dolgotrajne oskrbe v institucijah. S tem bi zagotovo olajšala zagotavljanje kakovostne oskrbe in boljših pogojev dela.
Situacija v domovih za starejše je takšna, da večina stanovalcev še vedno potrebuje zahtevno nego. Po podatkih z 31. decembra 2024 je bilo v domovih nastanjenih 19.131 stanovalcev, od tega 48,2 odstotka razvrščenih v oskrbo 3, ki je namenjena osebam z najzahtevnejšimi starostnimi in zdravstvenimi težavami, ki so ves čas izvajanja temeljnih življenjskih aktivnosti in dnevnih opravil delno ali pa popolnoma odvisne od pomoči druge osebe.
Tudi zato je pričakovati, da bo sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi še poglobilo že tako velike kadrovske težave, ocenjuje Sahernik. »Če recimo primerjamo dosedanjo pomoč na domu in dolgotrajno oskrbo na domu, bodo v novem sistemu uporabniki v povprečju upravičeni do več ur pomoči. To je za uporabnike seveda dobrodošlo in po našem mnenju tudi nujno potrebno, a če se izvajalcem hkrati ne bo zagotovilo pogojev, s katerimi bi lahko vsaj nekoliko ublažili hudo kadrovsko krizo, bodo te pravice ostale bolj črka na papirju. Da to preprečimo, predlagamo uvedbo posebnega, vsaj 20-odstotnega dodatka na plače za vse zaposlene v panogi dolgotrajne oskrbe. To je nujni pogoj, da ohranimo obstoječe kadre in privabimo nove sodelavce, ki jih bomo za vzpostavitev sistema nujno potrebovali.«
