Nekoč sramežljivi prebivalci gozdov se zdaj sprehajajo po mestnih središčih, uničujejo kmetijske pridelke in celo plavajo med otoki, kar sproža vprašanja o varnosti in sobivanju.
Takšna je danes po poročanju nekaterih medijev hrvaška obala. Znana je sicer po svoji kristalno čisti vodi in priljubljenih turističnih destinacijah, vendar se zdaj sooča z vse bolj očitnim in nenavadnim izzivom: širjenjem populacije divjih prašičev v urbana območja in celo v Jadransko morje. Prizori, ki so bili nekoč rezervirani za odročne gozdove, zdaj postajajo del vsakdana v mestih, kot so Pulj, Dubrovnik in številni otoki, kar povzroča nemir med prebivalci in gospodarsko škodo.
Poročila o srečanjih prihajajo z različnih koncev države. V Stari Mokošici, predmestju Dubrovnika, je lokalni prebivalec nedavno doživel bližnje srečanje, ko je odrasla svinja vstopila na njegov vrt. »Presenetilo me je, ker se ni bala ljudi,« je povedal za hrvaški portal Morski.hr. »Klical sem za njo, vendar se je obnašala, kot da je doma.«
Živali, ki rade plavajo
Ta incident ni osamljen primer. Prisotnost divjih prašičev ni več omejena na iskanje hrane po vrtovih. Živali so bile večkrat opažene med plavanjem na odprtem morju. Pred obalo Malega Lošinja so opazili celo družino divjih prašičev, ki je odločno plavala proti naselju Velopin. Strokovnjaki ob tem pojasnjujejo, da so divji prašiči izjemno vzdržljivi plavalci, ki lahko v vodi preživijo tudi do dvanajst ur in premagajo razdalje do 27 kilometrov.
V Rabcu na istrski obali so turisti in domačini snemali živali med plavanjem v morju, kar je sprožilo val zaskrbljenih komentarjev na družbenih omrežjih. »Neverjetno, kako so se prilagodili sobivanju,« je zapisal eden od uporabnikov, medtem ko so drugi izražali strah.
Prilagoditev divjih prašičev na človekovo bližino prinaša resne posledice. V Pulju, največjem hrvaškem istrskem mestu, so se razmere tako zaostrile, da so oblasti napovedale ukrepe za nadzor populacije, vključno z odstrelom. Živali so bile opažene v samem središču mesta, kar je povzročilo nemir.
Škoda v vinogradih
Na polotoku Pelješac, znanem po vrhunskih vinih, divji prašiči povzročajo ogromno škodo v vinogradih. Uničenje je tako obsežno, da je ena izmed znanih lokalnih vinark po poročanju Slobodne Dalmacije vložila tožbo zaradi škode na svojih trtah.
Medtem ko oblasti na kopnem poskušajo omejiti populacijo z lovom, pa se je pojavila edinstvena pravna ovira, ko živali vstopijo v morje. Hrvaška zakonodaja morja ne opredeljuje kot lovišča. Tudi če morje meji na lovski revir, lovci nimajo pristojnosti za ukrepanje proti živalim, ki plavajo. Ko divji prašič zapusti kopno, postane v pravnem smislu nedotakljiv, dokler ponovno ne doseže obale.
Ta pravna praznina dodatno zapleta že tako napeto situacijo, kjer se tradicionalne meje med divjino in urbaniziranim prostorom brišejo. Naraščajoča populacija divjih prašičev na hrvaški obali tako ni več le vprašanje za lovce, temveč postaja kompleksen problem, ki od lokalnih oblasti zahteva nove in celovite strategije upravljanja.
