Te dni je svet obkrožila novica, da je starejša Japonka verjela, da rešuje astronavta, ki mu v vesolju primanjkuje kisika. Njena zgodba je samo ena od mnogih v čedalje bolj bizarnem in krutem svetu spletnih goljufij, ki izkoriščajo temeljno človeško potrebo po stiku in naklonjenosti. Toda za to iluzijo se skriva cela industrija, ki je danes vredna milijarde evrov.
Začelo se je, kot se danes začenja nešteto odnosov: s prošnjo za prijateljstvo na družbenem omrežju. Starejša gospa z otoka Hokaido na severu Japonske, morda osamljena v tišini svojega doma, je julija sprejela povabilo moškega z intrigantnim profilom. Povedal ji je, da je astronavt, ujet v breztežnosti vesolja, in njena domišljija je poletela. Njuna komunikacija je bila sprva nedolžna, toda sčasoma je prevarant, skrit za ukradenimi fotografijami in lažno identiteto, vendarle zgradil zaupanje. Pripovedoval ji je o zvezdah, samoti med galaksijami, sanjah, ki jih bo uresničil, ko se vrne na Zemljo.
Nekega dne pa se je idila sprevrgla v dramo. Sporočil ji je, da je v smrtni nevarnosti. Njegova vesoljska ladja naj bi bila poškodovana v napadu, sistemi za vzdrževanje življenja pa so odpovedovali. Primanjkovalo mu je kisika. V obupanih sporočilih jo je rotil za finančno pomoč, s katero bi lahko kupil nujne zaloge. V paniki in strahu za življenje moškega, v katerega se je najbrž zaljubila, ni pomišljala. V več transakcijah mu je nakazala skoraj 6000 evrov. Seveda ni bilo ne astronavta ne pokvarjene vesoljske ladje. Bil je le hladen izračun, ki je udaril tam, kjer najbolj boli.
Zaplet iz filma
Ta primer, ki zveni kot zaplet znanstvenofantastičnega filma, ni anomalija. Je le simptom veliko večjega in bolj skrb vzbujajočega pojava. Svet spletnih prevar je že davno presegel nerodna pisma nigerijskih princev in bogatašev. Danes je to visokotehnološka psihološko dovršena industrija, ki uporablja človeško osamljenost kot surovino in jo preoblikuje v dobiček.
Medtem ko je zgodba o astronavtu bizarna, bledi v primerjavi z eno najobsežnejših in najbolj krutih metod, poznano kot »zakol prašičev« (angleško temu pravijo pig butchering, prihaja pa iz kitajskega izraza sha zhu pan). Izraz, ki torej izvira iz Kitajske, nazorno opisuje proces: goljufi svoje žrtve, imenovane prašiči, najprej dolge tedne ali mesece pitajo z ljubeznijo, pozornostjo in lažnimi obljubami, preden jih finančno zakoljejo.
Ne gre za dejanja posameznikov, temveč za operacije industrijskih razsežnosti, ki pogosto potekajo iz ogromnih kompleksov v državah jugovzhodne Azije, kot sta Kambodža in Burma. V teh tovarnah dela na tisoče ljudi, mnogi med njimi so žrtve trgovine z ljudmi, prisiljeni v izvajanje goljufij pod grožnjo nasilja.
Proces je natančno izdelan. Prevarant, ki pogosto dela po vnaprej pripravljenem scenariju, naveže stik z žrtvijo prek aplikacij za zmenke, kot je tinder, ali družbenih omrežij. Počasi gradi globok čustven odnos.
Ko je zaupanje vzpostavljeno, prevarant mimogrede omeni svojo skrivnost do uspeha: investiranje v kriptovalute. Žrtvi pokaže lažno platformo, ki prikazuje neverjetne dobičke. Sprva jo spodbudi k majhnemu vložku, ki se na videz resnično oplemeniti. Ko žrtev vidi hiter zaslužek, postane pogumnejša in vlaga vse večje zneske – svoje prihranke, najema posojila, si sposoja denar. V trenutku, ko želi denar dvigniti ali ji zmanjka sredstev, prevarant in lažna platforma izgineta. Za seboj pustita opustošenje. FBI ocenjuje, da so samo v ZDA žrtve tovrstnih prevar v letu 2023 izgubile več kot 3,5 milijarde dolarjev.
Goljufije brez meja
Ustvarjalnost prevarantov ne pozna meja. Poleg astronavtov in kriptomilijonarjev se v digitalnem svetu pojavljajo tudi druge, skorajda gledališke vloge. Priljubljen lik je ameriški vojak, nameščen v Siriji ali Afganistanu. Vdovec z majhnim otrokom, ki si želi le vrnitve domov, vendar potrebuje denar za letalsko vozovnico, ker mu vojska tega iz birokratskih razlogov ne more kriti. Spet druga prevara vključuje lažne diplomate Združenih narodov, ki žrtvi obljubljajo dostavo paketa z milijonsko vsebino, vendar je treba najprej poravnati carinske dajatve.
Prevare z nezemeljskim pridihom, kakršno je izkusila Japonka, pa tudi niso novost in to ni osamljen primer. Zdi se, da imajo prevaranti, ki se izdajajo za vesoljske popotnike, poseben čar. Že leta 2022 je medije obkrožila zgodba o 65-letni Japonki, ki je nasedla moškemu, ki se je predstavljal kot ruski kozmonavt na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Obljubil ji je poroko, vendar pod pogojem, da mu finančno pomaga pri kritju pristajalnih taks za vrnitev na Zemljo. Preden je postala sumničava in prevaro prijavila, jo je oškodoval za več kot 20.000 evrov.
Korenine tovrstnih prevar segajo še dlje v preteklost, v čas nekaj let po razpadu Sovjetske zveze, ko se je elektronska pošta šele uveljavljala. Takrat je krožilo elektronsko sporočilo, ki ga je domnevno pošiljal dr. Bakara Tunde, projektni vodja nigerijske vesoljske agencije. V sporočilu je prosil za denarno pomoč za rešitev svojega bratranca, majorja Abacheja Tundeja, prvega nigerijskega astronavta, ki je obtičal na skrivni sovjetski vesoljski postaji Saljut. Ker ob vrnitvi posadke zanj ni bilo prostora, so ga preprosto pustili v orbiti. Donatorjem je bila obljubljena bogata nagrada po njegovi varni vrnitvi.
Strokovnjaki opažajo, da bolj ko je zgodba nenavadna, bolj učinkovita je lahko. Absurdne zgodbe delujejo kot filter. Večina ljudi jih bo takoj prepoznala kot prevaro in jih ignorirala. Tisti, ki nasedejo, pa so pogosto bolj dojemljivi, ranljivi ali nagnjeni k magičnemu razmišljanju, zaradi česar so idealne tarče za nadaljnjo manipulacijo.
Če so bile do zdaj prevare večinoma omejene samo na besedilo in fotografije, pa vstopamo v novo, veliko nevarnejše obdobje, ki ga poganja umetna inteligenca. Kloniranje glasu je postalo dostopno in poceni. Vse, kar prevarant potrebuje, je kratek, nekajsekundni zvočni posnetek glasu osebe (na primer iz videa na družbenih omrežjih), da lahko z njim ustvari poljubno izjavo.
Nova generacija prevar
To je rodilo novo generacijo prevar: starši prejemajo klice, v katerih slišijo glas svojega otroka, ki v solzah prosi za denar, ker je bil ugrabljen ali je povzročil prometno nesrečo. Čeprav je klic lažen, sta čustveni šok in avtentičnost glasu tako močna, da mnogi ravnajo instinktivno in nakažejo denar, preden sploh pomislijo, da bi preverili, ali je njihov otrok varen.
Naslednji korak so globoki ponaredki (deepfake) – videoposnetki, v katerih umetna inteligenca obraz ene osebe zamenja z obrazom druge. Predstavljajte si videoklic z ljubljeno osebo, ki vas prosi za denar, toda v resnici govorite s prevarantom, ki v realnem času uporablja obraz vašega sorodnika. Tehnologija je že tu in le vprašanje časa je, kdaj bo postala orodje v arzenalu spletnih kriminalcev. To postavlja temeljna vprašanja o zaupanju v digitalni dobi. Kako bomo lahko še verjeli svojim očem in ušesom?
Boj proti tem prevaram je kot boj z duhovi. Storilci delujejo iz držav s šibkim pravnim sistemom, uporabljajo kriptovalute za pranje denarja in nenehno spreminjajo svoje taktike. Žrtve se pogosto soočajo ne le s finančnim polomom, temveč tudi z globokim sramom, osamljenostjo in občutkom krivde. Mnogi prevare nikoli ne prijavijo.
