Politika se je minuli teden veliko ukvarjala z decibeli. Ljubljanski mestni svetniki so prepovedali predpraznične nastope trubačev po centru mesta, poslanci so razpravljali o glasnem igranju klavirja in vrtenju klopotcev, ministri pa so končno potrdili novo uredbo o hrupu.
Ne trubači ne harmonikar
Decembrske Ljubljane ne smejo motiti ulični nastopi trubačev, prav tako je moral utihniti harmonikar na Prešernovem trgu in vsi drugi morebitni spontani godci. Ljubljanski mestni svetniki so na hitro sklenili, da vse takšne nastope do novega leta prepovejo. Srž problema pri trubačih očitno ni bil hrup. Mestna svetnica SDS Maruša Babnik je namreč na seji mestnega sveta podala pripombo, da Mestna občina Ljubljana »v prazničnem času dopušča favoriziranje balkanske glasbe, ki z Ljubljano, slovensko kulturno identiteto in božično tradicijo nima nobene zveze«.
Župan Zoran Janković je vrženo žogico pobral in predlagal prepoved vseh spontanih muzikantov do novega leta, svetniki pa so predlog potrdili. Župan je povedal, da so prejemali pritožbe občanov tako zaradi trubačev kot zaradi harmonikarja. Kazen za kršitelje je 150 evrov za vsakega nastopajočega. No, priljubljena primorska trubaška skupina Dej še'n litro je že naslednji dan na Čopovi ulici – z vsemi potrebnimi dovoljenji – izpeljala svoj tradicionalni predbožični špil, že 26. po vrsti.
Klavir in trobenta ter javni red in mir
Glasbeno navdahnjeni so bili tudi v državnem zboru. Sprejeli so novi zakon o varstvu javnega reda in miru, ki je ena glavnih podlag za delo policije in med drugim prinaša tudi višje kazni za povzročanje hrupa, vključno s kaznimi za preglasne glasbene inštrumente.
Kdor moti mir in počitek ljudi z igranjem glasbil ter drugih akustičnih naprav ali preglasno navije zvok radijskega ali televizijskega sprejemnika, po novem tvega od 150 do 300 evrov globe. A poslanci so na koncu v zakon vključili še dodatno določilo: »Igranje glasbil ali uporaba akustičnih naprav ali aparata pa niso prekršek, če je to namenjeno izobraževanju ali opravljanju poklica in ob pogoju, da po glasnosti, pogostosti in trajanju uporaba ne presega običajne rabe zasebnih prostorov.« Poslanci so se glasbenim inštrumentom posebej posvetili po tem, ko so policisti po Sloveniji v zadnjih mesecih po pritožbah sosedov oglobili ljudi, ki so doma vadili klavir. Naj spomnimo na primer 80-letne upokojene učiteljice glasbe, ki so jo mariborski policisti kaznovali s 104 evri globe, ker je sredi dneva v svojem stanovanju vnuku zaigrala Beethovnov valček, to pa je zmotilo sosedin mir in pravico do počitka.
V Društvu klavirskih pedagogov Slovenije so poslance ves čas pozivali, naj v zakonu izrecno in natančno opredelijo, da je igranje akustičnih inštrumentov podnevi dovoljeno. »Glasbeno izobraževanje ne more potekati brez tega, da otroci doma vadijo,« je poudarjal predsednik društva Miha Haas. Spomnil je še na primer, ko je policija v Ljubljani zaradi pritožb sosedov spisala obdolžilni predlog zoper mladoletno učenko, ki je doma popoldan vadila klavir. Sodišče je sicer predlog zavrnilo z ugotovitvijo, da ni šlo za neobičajno raven hrupa.
V društvu niso zadovoljni z rešitvijo, ki je po novem zapisana v zakon. Po njihovem mnenju je nestrokovna. Glavni pomisleki so, kako bodo lahko policisti ob morebitnih prijavah kršitve zaradi igranja glasbenih inštrumentov ali poslušanja radia opredelili, ali zvok sodi v običajno ali neobičajno rabo prostora, ali zvok res moti počitek prijavitelja, ali gre morda za nagajanje …
Bolj tolerantni do nočnega hrupa?
V zakonu o varstvu javnega reda in miru so povišali tudi globe za kaljenje nočnega miru med 22. in 6. uro. Zagrožena kazen je med 200 in 400 evri. A tudi tu je obveljalo dodatno določilo, ki sta ga dosegli poslanski skupini Svobode in SD ter ki je zmotilo zagovornike nočnega spokoja. V zakonu je namreč zapisano, da globe ne bodo doletele tistih, ki bodo v nočnem času izvajali dovoljeno dejavnost ali opravljali nujna vzdrževalna dela. Kot primer dovoljene dejavnosti so omenjali javne prireditve, za katere organizator dobi dovoljenje upravne enote.
Nekateri se bojijo tega, kaj vse se bo v praksi štelo za »dovoljeno dejavnost«. V Civilni iniciativi Ljubljana brez hrupa opozarjajo, da ta sprememba odpira vrata legalizaciji komercialnega nočnega hrupa ter posega v ustavno pravico prebivalcev do miru in zdravega življenjskega okolja. Predlagatelji odgovarjajo, da ne gre za nič novega, ampak samo za uskladitev zakona z že ustaljeno prakso prijavljanja dogodkov in prireditev policiji oziroma upravni enoti.
Podrobno o pokanju s karbidom
Tudi pokanje s karbidom je našlo svoje mesto v zakonu o javnem redu in miru. Dovoljeno je na velikonočni petek, soboto, nedeljo in ponedeljek, pa tudi 30. aprila ter 1. in 2. maja, med 6. in 22. uro, ob upoštevanju splošnih varnostnih navodil za uporabo karbida.
Pokanje pa je povsem prepovedano v strnjenih stanovanjskih naseljih, v bližini bolnišnic, na javnih shodih in prireditvah ter na območjih varovanja narave. Za kršitelje je zagrožena kazen od 500 do 1000 evrov. Za povzročanje vznemirjanja ali občutka ogroženosti s pokanjem karbida je zagrožena globa od 250 do 500 evrov.
Cerkveni zvonovi niso hrup
Kaj pa cerkveni zvonovi? Ali tudi cerkveno zvonjenje sodi pod zakonska določila o hrupu, se je z vprašanjem na Nedeljski dnevnik obrnila bralka. Ne, ne sodi. Ponekod se občasno sicer pojavljajo pobude, da bi cerkveno zvonjenje opredelili kot hrup in ga v nočnem času prepovedali. Slovenska škofovska konferenca temu nasprotuje. Tisti, ki jih motita jakost in pogostost bitja cerkvene ure ali zvonjenja zvonov ter se zaradi tega pritožijo na inšpekcijo za okolje, dobijo odgovor, da se oglašanje cerkvenih zvonov po slovenski zakonodaji ne šteje za hrup, ki obremenjuje okolje. Zagato navadno skušajo rešiti s kompromisom med župnijo in prebivalci, ki jih zvonjenje moti.
V Italiji, denimo, je zakonodaja strožja. To so dodobra občutili v Dolini pri Trstu. Tožniki so na sodišču leta 2022 dosegli, da so (pre)glasne cerkvene zvonove cerkve svetega Urha zapečatili. Mirovali so kar dve leti, preden se je spor razrešil. Župnijski upravitelj se je letos znašel celo na zatožni klopi in je moral plačati nekaj sto evrov kazni zaradi »prehrupnega in predolgega zvonjenja«.
