Mandat predsednika krovne gasilske organizacije Gasilske zveze Slovenije je maja 2013 prevzel nov upravni odbor, predsednik je Jošt Jakša, poveljnik pa je postal Franci Petek iz Starš pri Mariboru. V njegovi družini je gasilstvo tradicija, v gasilske vrste je stopil že kot otrok v PGD Starše, kjer je še vedno član.

Opravljal je številne funkcije na različnih gasilskih ravneh in je ves čas tudi operativec. Bil je član komisije za informatiko, preventivo, član komisije za tekmovanja in je sodnik, leta 2006 pa je diplomiral na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, oddelek za tehniško varnost iz varstva pri delu in požarne varnosti. Je, kot rad poudari, gasilec s srcem, dušo in znanjem – pač eden izmed več kot 158.000 članov.

»Gasilci smo prostovoljci in če hočemo zagotavljati stalno visoko usposobljenost in pripravljenost, moramo postoriti marsikaj in tudi že smo, saj do današnjega stanja nismo prišli čez noč. Temelj gasilstva je družabnost, ki nas drži skupaj že več kot sto let in brez nje ne bi dosegli vsega tega. Naši člani vstopijo v gasilske vrste prostovoljno, potem pa dobijo veliko obveznosti, saj je zaradi narave dela nujen napol vojaški sistem z ukazi in povelji, ki jih je treba spoštovati in izvajati, predvsem na intervencijah.«

Lansko leto se je začelo z mobilizacijo gasilcev zaradi žleda, sledile so poplave, bilo je tudi več velikih požarov. Kaj je leto 2014 pomenilo za gasilstvo in vaše delo?

»Star rek pravi, da te cenijo takrat, ko se kaj zgodi, ko si viden. Če se nič ne zgodi, potem naše delo ni tako vidno, nismo tako opazni, kar pa ne pomeni, da ne delamo. Lani smo pridobili ugled in je vsa Slovenija ugotovila, da smo prvi, ki pridemo na kraj takšne ali drugačne nesreče, in da znamo kakovostno pomagati. Na vso srečo se je tudi glede varnosti, opreme in tehnike med gasilci zadnja leta marsikaj spremenilo in smo naredili velike korake naprej, tako da lanska res zahtevna posredovanja niso zahtevala večjih poškodb ali celo žrtev med gasilci.«

Deklice za vse

Gasilci danes ne le gasite in rešujete ob prometnih nesrečah, ampak prekrivate strehe, podirate drevje in še marsikaj. Nekako se pričakuje, da ste usposobljeni za vse. Ravno posredovanje ob žledu je na primer izjemno zahtevno tudi za izkušene gozdne delavce.

»Že dolgo naše aktivnosti, s tem mislim tudi preventivo, niso usmerjene le v požare. S spremembo zakonodaje po letu 1991 se je veliko nalog zaščite in reševanja stvari preneslo na gasilce. Naloge civilne zaščite smo s spremembo zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v večji meri dobili gasilci. Takrat se je preneslo tudi nekaj sredstev, vendar tudi približno ne v sorazmerju z nalogami. Danes pa je tako, da kar koli se zgodi, pokličejo gasilce. Vseeno pa je treba vedeti, da nismo deklice za vse in da na primer sanacija ni naša dolžnost. Res pa je, da pogosto pomagamo pri sanacijah, vendar zaradi družbene vloge gasilstva in društev.«

Kaj pa izobraževanje za te posebne nove naloge?

»Šolanje za operativnega gasilca obsega 161 ur osnovnega in nadaljevalnega izobraževanja. Zakonsko so različne naloge gasilcev dobro rešene, kajti z ničimer operativca ne omejujejo, da ne bi smel nečesa delati. Tudi zakon o varnosti in zdravju pri delu iz leta 2011 izvzema vojake, policiste, gasilce oziroma sile zaščite in reševanja, ker je to delo tako specifično in tudi tako nevarno, da vseh nevarnosti ni mogoče posebej definirati. To je po eni strani dobro zaradi vodenja intervencije, po drugi strani pa prinaša dodatno odgovornost vodji intervencije. Na primer delo z motornimi žagami. Osnovno usposabljanje za to delo je del tečaja za operativnega gasilca, v nobenem primeru pa ne moremo pričakovati, da smo usposobljeni za gozdarsko posredovanje ob žledu. Za to pa potrebujemo dodatno znanje. Imamo usposabljanja za čine in dopolnilna usposabljanja za specialnosti. Delo z motorno žago sicer to ni, izvajamo pa tečaje skupaj z Gozdarsko šolo Postojna in Zavodom za gozdove Slovenije, da lahko naši gasilci sorazmerno varno opravljajo ta dela. Ne vsi, da se razumeva. Imamo več specialnosti kot na primer tehnično reševanje, nevarne snovi, delo z izolirnimi dihalnimi aparati… Kar pa zadeva varnostno opremo… V naših predpisih je jasno določeno, da morajo gasilci v prvi vrsti poskrbeti za varnost in tudi ob delu na strehah ali ob odstranjevanju drevja je treba poskrbeti korektno in maksimalno za to. Z ustrezno zaščitno in reševalno opremo, ki mora biti tipizirana in v skladu s predpisi.«

Najmočnejša obrambna sila v državi

Slovenski gasilci ste danes sila, ki nam jo zavida ves svet.

»To je res. Avstrija in tudi Hrvaška imata prav tako dobro organizirano prostovoljno gasilstvo, deloma tudi Nemci. Kombinacije, kot jo imamo mi, pa ne. Imamo okoli 650 poklicnih gasilcev, ki opravljajo javno gasilsko službo. Samo Gasilska brigada Ljubljana lahko sama posreduje pri večji intervenciji (ima okoli 30 ljudi v izmeni). Druge poklicne enote so manjše in je vsaka večja intervencija zanje velik zalogaj. Kombinacija poklicnih in prostovoljnih gasilcev je pri nas pripeljana do zavidljive ravni, ko prostovoljci delamo na profesionalni način. Del prostovoljnih gasilskih društev opravlja naloge širšega družbenega pomena in jih sofinancira država. Tako imamo 31 prostovoljnih enot širšega pomena, ki rešujejo ob prometnih nesrečah, reševanju iz vode in na vodi ter posredujejo ob nesrečah, kjer so nevarne snovi. Potem je tu še omenjenih 13 poklicnih enot, skupaj 44 gasilskih enot širšega pomena (GEŠP), s katerimi je pokrito območje vse Slovenije, tako da je vsak del oddaljen od lokacije enote največ 20 minut in na tak način pokrijemo 93 odstotkov države. Vsa preostala društva so podpora. Aktivacija je urejena z alarmnimi načrti lokalnih skupnosti in to poteka avtomatično. Ob nesreči pokličete center za obveščanje (112) in operater točno ve, kako mora ukrepati ob določeni nesreči in koga poklicati. Vse ostalo je stvar vodje intervencije, ki po potrebi zahteva dodatne sile. Gasilci smo edina sila, ki lahko v nekaj urah na katerikoli lokaciji zagotovi več sto ljudi.«

S pritiskom na gumb operater na centru aktivira pozivnike operativnih gasilcev določenega območja?

»Lahko aktivira operativce enega ali več društev, odvisno od ocene in podatkov. Potem vodji intervencije zagotavlja podporo v smislu logistike novih enot, policije ali posebnih enot, tudi helikopterja in celo psihološko pomoč.«

To je novost, ki ste jo uvedli predlani. Zagotovitev psihološke pomoči in podpore tudi za gasilce.

»Vodja intervencije lahko med intervencijo zahteva psihološko pomoč za ponesrečence, po njej pa tudi za reševalce, ki so marsikaj doživeli. Posebej ob prometnih in tudi drugih nesrečah. Vsi smo samo ljudje. Gasilci nismo stroji in tega ne sme nihče pričakovati od nas, prav tako pa tudi mi sami od sebe ne.«

Regijski poligoni

Izobraževalni center za zaščito in reševanje RS na Igu je eden najsodobnejših centrov za usposabljanje različnih reševalcev in tudi gasilcev.

»Brez takega centra ni kakovostnega izobraževanja gasilstva, kot tudi ne brez kakovostnega notranjega izobraževanja v društvih. Najnovejša pridobitev je steza za delo gasilcev z izoliranimi gasilnimi aparati (IDA) v Pekrah. Izobraževalni center ima sedež na Igu ter enote v Logatcu, Pekrah in Sežani. IDA so kletke, rovi, skozi katere gre gasilec v temi, vmes so različne obremenitve, tudi v dimu. To je realna verzija usposabljanja. Veliko naredimo pri osnovnem usposabljanju, premalo pa pri obnavljanju znanja, kajti če nečesa ne obnavljaš, pozabiš. Zato načrtujemo regijske poligone. V vsako regijo želimo postaviti poligon za praktično usposabljanje s stolpom in zabojnikom, v katerem lahko imitiraš prostor, da bodo lahko gasilci, ki v domačem društvu nimajo pogojev za urjenje, na teh poligonih obnavljali svoje znanje.«

Kje so danes največje težave, s katerimi se srečujete? Refundacije dohodkov bi morale potekati brez večjih težav, izostanki so rešeni…

»V zadnjem času, posebej ob žledu, smo začeli govorili o bonitetah. Žalostno je, da sami ne vemo točno, kaj bi imeli radi. Točno vemo, da nam bonitet za 150.000 gasilcev ne bo dal nihče. Zato ustvarjamo sistem natančne evidence, koliko je kdo vložil, koliko vaj, usposabljanj, posredovanj se je udeležil in na podlagi tega bomo lahko vrednotili delo. Ko bomo to imeli, bomo lahko morda rekli, da za sto ur, samo kot primer, dobi gasilec dan bonifikacije ali je oproščen plačila zdravstvenega zavarovanja. To govorim povsem splošno in ilustracijsko. Nismo namreč še prišli tako daleč, da bi lahko nastopili z zahtevkom pred državo. Zato zdaj pripravljamo pogoje za ovrednotenje gasilskega dela. S sistemom Vulkan bomo lahko beležili in vodili evidence tudi za vsa usposabljanja in vaje. Evidence udeležbe na tečajih in šolanjih že vodimo, evidence intervencij gredo prek Spina in vse to nam bo omogočilo hitro zbiranje podatkov. Na njihovi osnovi bomo pripravili kriterije, kaj ponuditi operativnemu gasilcu, da bo imel ne morda toliko boniteto kot bolj zadovoljstvo, da država spoštuje njegovo delo.

Drugače pa je res tako, kot ste rekli. Zakonsko je urejeno, ni pa sredstev. Delodajalec je dolžan pustiti gasilca na posredovanje, šolanje in usposabljanje, upravičen je do refundacije, tudi do 20 odstotkov izpada prihodkov. Ta sredstva mora povrniti lokalna skupnost oziroma država v primeru aktiviranja državnega načrta. Nimajo pa ne država ne občine rezerviranih posebnih sredstev za to. In tu so težave. Če gre za posredovanje pri požaru, ki traja osem ur, ni problem in se marsikateri delodajalec odpove zahtevi po refundaciji. Problem je v tem, da za to ni posebnih sredstev, gredo iz kvote, ki jo dobimo za redno dejavnost. In tako sami gasilci postavimo sebi pogoj za udeležbo na nekem usposabljanju, dopust. Čeprav nam po zakonu pripadajo refundacija in druge bonitete.«

Zaveza za naprej

Ni vse le operativa, tukaj so otroci in pionirji, navadni gasilci, gasilke, veterani, veteranke…

»Če želimo v nekem društvu zagotavljati operativno pripravljenost, moramo vse potrojiti. Ker govorimo o prostovoljcih, ljudeh, ki so zaposleni in zasedeni, potrebujemo toliko ljudi več. Zagotoviti tako dobro usposobljene prostovoljce, kot jih imamo, ni enostavno in to je celoten sistem. Potrebujemo mlade, potrebujemo tekmovanja, družabna srečanja, veselice, različne prireditve. Vse to sestavlja celoto, ki omogoča pomagati ljudem v nesreči. Celoto, ki pomeni toliko in toliko ljudi, toliko in toliko enot v vsakem malo večjem kraju, toliko generacij…«

Slovenski gasilci ste po mnenju bralcev Nedeljskega dnevnika postali Slovenci leta 2014. Prav tako ste osvojili prvo mesto na Delovi lestvici popularnosti. Kaj vam pomenita ta dva naslova?

»Na prvem mestu je to velika čast za vse nas. Predvsem pa to pomeni, da je javnost prepoznala naše delo. Dejstvo je, da smo v minulem letu imeli ogromno dela in da je narava pokazala zobe. To opozorilo narave in hkrati to priznanje razumemo kot veliko odgovornost za naprej. Kajti ni dovolj, da si enkrat dober, če hočeš biti uspešen gasilec in reševalec v širšem pomenu besede, kar danes smo, se moraš stalno uriti in usposabljati, moraš krepiti vse svoje vrste. Od najmlajših do veteranov. Zato nam je to spodbuda in zaveza za delo vnaprej.«