V presenetljivem zasuku, ki je v nasprotju s trendi v večini razvite Evrope, italijanska vlada pod vodstvom premierke Giorgie Meloni resno razmišlja o zamrznitvi upokojitvene starosti pri — 67 letih. Da. S tem bi namreč opustila mehanizem, ki je starostno mejo za odhod v pokoj doslej vezal na pričakovano življenjsko dobo, kar sproža resne pomisleke o dolgoročni vzdržnosti javnih financ v državi, ki se že tako sooča z ogromnim javnim dolgom in eno najhitreje starajočih se populacij na celini. Če bo šlo tako naprej, se bodo Italijani leta 2050 upokojevali pri starosti 70 let.
Poteza, ki jo odločno podpirajo sindikati in del koalicije, pomeni ostro zavračanje poti, po kateri stopata državi, kot sta Francija in Nemčija, kjer so voditelji z velikimi političnimi napori in kljub nasprotovanju javnosti zvišali upokojitveno starost. Italija, kjer je meja za upokojitev pri 67 letih – tja meri tudi Slovenija – že zdaj ena najvišjih v Evropi, bi se s tem podala na negotovo pot, ki postavlja socialno politiko pred fiskalno disciplino.
Avtomatično prilagajanje
Mehanizem avtomatičnega prilagajanja upokojitvene starosti je bil v Italiji uveden po uničujoči dolžniški krizi v evroobmočju. Njegov namen je bil pomiriti finančne trge in zagotoviti dolgoročno stabilnost pokojninskega sistema. Nazadnje je bil uporabljen leta 2019, ko se je meja dvignila na sedanjih 67 let.
Po projekcijah italijanskega statističnega urada Istat bi se morala ta meja zaradi daljšanja življenjske dobe leta 2027 zvišati za tri mesece, do leta 2031 narasti na 67 let in devet mesecev, po letu 2051 pa doseči celo 69 let in pol. A zdi se, da je politična volja za nadaljevanje te poti usahnila.
Claudio Durigon, državni podsekretar na ministrstvu za delo in vpliven član skrajno desne stranke Liga, ki je ključna koalicijska partnerica, je povezovanje upokojitvene starosti s pričakovano življenjsko dobo označil za »brutalno politiko do delavcev«. Njegove besede odražajo širše politično prepričanje, da je sistem, zasnovan v času krize, postal preveliko breme za državljane. Tudi premierka Meloni naj bi bila po njegovih besedah naklonjena reviziji mehanizma.
Previdne izjave
Bolj previden ostaja finančni minister Giancarlo Giorgetti, ki je sicer izrazil pripravljenost za začasno ustavitev dvigovanja starostne meje do leta 2029, a poudaril, da je ideja »še vedno v fazi razprave«. Vsaka končna odločitev bo morala po njegovih besedah upoštevati »celotno gospodarsko sliko«, je dejal za časnik Financial Times.
In ta slika je vse prej kot rožnata. Čeprav je Italiji v zadnjih letih uspelo nekoliko stabilizirati javne finance, kar so pohvalile tudi bonitetne agencije, ostaja stanje krhko. Javni dolg znaša vrtoglavih 135 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Država se hkrati sooča z demografsko krizo epskih razsežnosti: rodnost je s komaj 1,2 otroka na žensko med najnižjimi na svetu, prebivalstvo pa se pospešeno stara.
V teh okoliščinah bi opustitev samodejnega prilagajanja upokojitvene starosti predstavljala tvegano stavo. Analitiki opozarjajo, da bi ta ukrep italijanski proračun do leta 2040 stal dodatne 0,4 odstotne točke BDP-ja na leto. Posledično bi se javni dolg, namesto da bi se do leta 2031 znižal na predvidenih 132 odstotkov BDP-ja, povzpel na skrb vzbujajočih 139 odstotkov.
