Na kratko smo se pogovarjali s slovenskim organizatorjem koncertov Bojanom Rojkom, ki nam je tehnično razložil, kako stvari potekajo, ko pride pravi zvezdniški ansambel iz tujine. »Navadno dobimo ob seznamu tehničnih zahtev tudi 'hospitality rider', po naše seznam zasebnih želja. Veljal naj bi sicer za celotno ekipo, od lučkarjev do mešalcev zvoka, a navadno so najzahtevnejši člani skupine.« Rojko pravi, da lahko pomembnejši ansambli izbirajo tako hotele kot kakovost posameznih sob v hotelu. Mnogokrat zahtevajo celo nadstropje, niso pa redki primeri, ko si zaželijo, da je nadstropje pod ali nad njimi povsem prazno. Odvisno od pogodbe, to plačajo organizatorji ali pa sam ansambel.

»Velikokrat imajo s seboj tudi svoje kuharje,« razlaga Rojko, ki v tem vidi veliko smisla, navsezadnje si predvsem pri daljših turnejah zvezdniki ne morejo privoščiti zastrupitve s hrano. Turneje so lahko vredne nekaj deset milijonov in vsaka vstopnica šteje. Tako so v zadnjem času že klasičnim zahtevam po točno določeni pijači dodali še želje po vegetarijanski hrani in hrani brez glutena.

Kaj pa naši glasbeniki? Rojko se ne spomni niti ene posebne, neobičajne zahteve. »Ob tehničnih zahtevah hočejo nekaj pijače in včasih tudi hrano,« pojasnjuje Rojko, ki se ob svojih zgodah s pravimi zvezdniki najbolj spominja, da so po vsej Sloveniji iskali ekskluziven in pregrešno drag šampanjec cristal za nekega didžeja, ki je imel v pogodbi zapisano, da hoče ravno to peneče vino.

Heroin in frezije

Eden najpomembnejših rockovskih koncertov pri nas bo ljubljanski nastop Billyja Idola, zato ni odveč, če pogledamo, kaj si ta navadno želi ob nastopih. Strokovnjaki rumenih časopisov pravijo, da se seznam ne začne brez nadomestka za maslo, nekakšne margarine »I can't believe it's not butter«, in brez čokoladnih piškotov pepperidge farms. Ker jih pri nas ni, bo treba (otroško) malico za hudega pankerja uvoziti. Ampak to niti niso večje težave. Huje je bilo pred nekaj leti, ko so pri nas nastopili metalci Motorhead, ki so na našem ilegalnem trgu kupili heroin. Bobnar je bil tako zadet, da so ga s posebnim letom peljali v londonsko bolnišnico, kjer so mu komaj rešili življenje. Kasneje se je po Ljubljani šušljalo, da je bil heroin preveč čist.

Kadar ansambli ostanejo dlje, si želijo tudi ženske družbe in menda so organizatorji na takšne stvari najbolj navajeni, čeprav gre za ustne dogovore, ki jih ni v pogodbi. Ženske in omama. Je pa res, da imajo tovrstno zabavo dostikrat tudi s sabo. Recimo Phil Collins, za katerega je znano, da tudi na svetovne turneje potuje z družino, kot da so na izletu. Vsake tri dni nastopa, drugače pa poskuša živeti brez mamil in žensk. Po drugi strani morajo organizatorji ugoditi tudi vsem muham njegove družine.

Kje so šestdeseta, ko so Beatles, za mnoge najboljši ansambel vseh časov, na svojih turnejah po ZDA v začetku šestdesetih zahtevali zgolj varovanje pred oboževalkami, avto od hotela do dvorane, kakovostno ozvočenje in mešano publiko, v kateri so morali biti tudi temnopolti. Očitno so bili korak pred časom, saj šestdeseta v ZDA temnopoltim niso bila naklonjena. Zdaj, ko je Paul McCartney sam, brez Lennona in ekipe, zahteva mnogo več in mnogo natančneje. McCartney hoče v hotelu posebne luči in predvsem, kot zagovornik veganske hrane in ljubitelj živali, noče nobenega usnja. Celo v avtomobilih, v katerih ga prevažajo, ne. Zahteva halogenske luči v sobah in veliko rož. Rad ima bele lilije in bele vrtnice, ljubi frezije in zavrača rastline z debli. Ob tem se zdi dejstvo, da pričakuje laboratorijsko čiste sobe in dvajset svežih brisač, komaj omembe vredno.

Neznosne dive

Med tistimi, ki so postavili svoje zahteve med legendarne, so ameriški rockerji Van Halen. V pogodbi imajo menda zapisano, da hočejo na turneji veliko stekleno posodo s čokoladnimi bomboni m&m's, med katerimi ne sme biti rjavih. Kadar v posodi najdejo rjavega, razbijejo vse, kar jim pride pod roke. Nekoč so naredili zaradi enega rjavega bombona 86.000 dolarjev škode. Vzrok? Vročekrvni fantje naj bi s takšno pogodbo videli, ali so jo organizatorji sploh dobro prebrali. Očitno so potem pritegnili njihovo pozornost. Podobno kot pevec skupine Guns n' Roses Axl Rose, ki je ob vsakem koncertu zahteval še neomejene količine šampanjca dom pérignon in beli kruh…

A želje rockerjev niso nič proti zahtevam sodobnih popularnih popevkaric. Britney Spears je za svoj nastop v ameriškem resničnostnem spektaklu X Factor ob 15 milijonih dolarjev zahtevala 34 oblek Herve Leger, ki stanejo med 1000 in 4000 dolarji, in 12 čokoladic snickers. Vsak teden je njena ekipa dobila še 6 škatel dietne kokakole, 10 piščancev in 4 škatle krompirjeve solate. Britney pa ne more brez osebnega manikerja in maserja. Že malce utrujena lepotička hoče tudi ocvrte ribe in čips, McDonaldsov sirov hamburger, brez kruha, 100 suhih sliv in uokvirjeno fotografijo princese Diane.

Še o popularnih divah? Igralka Salma Hayek ter pevki Beyoncé in Katy Perry ne prenesejo, da jih kdo pogleda v oči. Če se to zgodi, lahko prekinejo vse dejavnosti. Še bolj odtrgano željo ima pevka in igralka Cher, ki hoče posebno hotelsko sobo za svoje lasulje. Ob takšnih zahtevah je Lady Gaga, ženska, ki se občasno obleče v zrezke, pravzaprav normalna: 2 steklenici belega vina Kendall-Jackson ali Robert Mondavi, kabelska televizija in DVD-predvajalnik, 4 dišeče sveče, 3 ventilatorji, čaj, red bull na ledu, smoothie, sirova plošča iz sirov ne premočnih vonjev ter sadje z užitno kožo in peškami. Pevka Mariah Carey pije zgolj šampanjec cristal, in to po slamici. Madonna hoče na svojih turnejah po nastopih in prenočevanjih sterilizacijo, ne samo celotne ekipe, ampak tudi vseh prostorov, kjer so bili. Niti en las, slina ali koža ne sme ostati. Obsedena je z varnostjo in ob nastopih kar 30-članska ekipa pregleda vse prostore, ali ni kje kakšna kamera, ki bi jo lahko posnela zasebno. Še ena velika zvezdnica, Jennifer Lopez, hoče, da je vse okoli nje v belem, od rjuh do sten, od preprog do sladkarij. In še hecen podatek: zahteva, da ji kavo mešajo nasprotno od smeri urinega kazalca. Manj natančna je na svojih turnejah angleška pevka Adele. Hoče najdražje rdeče vino, ki je na voljo, pa tudi angleško govedino. Organizatorje svojih koncertov pa opozarja: »Ameriško pivo je nesprejemljivo.«

Sedem palčkov in trebušna plesalka

Spet bi lahko rekli, kje so dobri stari časi, ko je ena najboljši soul pevk vseh časov Aretha Franklin zahtevala le to, da ji vnaprej plačajo 25.000 dolarjev. Previdnost je mati modrosti. Previden je bil tudi veliki tenorist Luciano Pavarotti. Zahteval je namreč, da nikjer v njegovi bližini ne sme biti premočnih vonjav. Očitno se je bal, da njegovega glasu ne bodo pokvarile vonjave. Ob tem je veliki pevec zahteval tudi popolno temo v spalnici. Frank Sinatra se je znal bolj zabavati, v sobi so morale biti steklenice vodke absolute, viskijev jack daniels in chivas regal, konjaka courvoisier, gina beefeater, belega in rdečega vina. Pa še dva ducata pekočih škampov, hkrati klasičnih bombonov (da se ga ni zavohalo) in bombonov za grlo (zaradi glasu). Podobno naj bi se rad opijal tudi oče modernega countryja Johhny Cash. A podatki so skopi in kažejo, da je največkrat zahteval kokakolo in le občasno tudi tekilo.

Ena najpopularnejših angleških zasedb Coldplay med drugim pričakuje, da bo dobila 8 ožigosanih znamk kraja, kjer igrajo. Podobno nenevaren se zdi sprva odtrgani rocker Marylin Manson, ki hoče na vsakem nastopu vrečko žele bombonov v obliki medvedkov. A stvari niso povsem enostavne, ko zraven zahteva še plešasto in brezzobo prostitutko, ki naj bi mu svetovala pri šminkanju. Vse skupaj meji na norčevanje, na parodiranje, a ne tako hudo kot pri Iggyju Popu, pradedku punka, ki je nastopal tudi pri nas. Pop se očitno dela norca iz organizatorjev, saj ne more resno misliti, ko na 28 straneh pogodbe zahteva med drugim sedem originalno oblečenih palčkov iz Sneguljčice (ne pozabite na njihova posebna pokrivala, so zapisali), imitatorja Boba Hopa, ki govori vice o Hollywoodu, golfu in Bingu Crosbyju. Če takšen imitator ni na voljo, se Iggy zadovolji s trebušno plesalko, ki lahko pleše tudi na njegovem trebuhu.