»Ne glede na mnenje evropske komisije se moramo zamisliti nad tem, da se kljub dosedanjim dokaj dobrim gospodarskim razmeram ob skoraj polni zaposlenosti gibljemo na meji dovoljenega proračunskega primanjkljaja. Ob kakšnem zunanjem šoku oziroma finančni krizi ali poku balona, ki je na svetovni ravni že zelo napihnjen, bo Evropa v velikih težavah, z njo pa tudi Slovenija. Če se v naslednjih letih v svetu zgodi kaj dramatičnega, bi se znašli v velikih fiskalnih težavah, zato božičnica, ki sama po sebi niti ne bi smela biti problem, prihaja v ekonomsko in politično neugodnem trenutku,« ob nedavnem opozorilu Bruslja, da bi slovenski proračunski načrt za prihodnje leto lahko bil v neskladju z evropskimi javnofinančnimi pravili, razmišlja ekonomist dr. Bogomir Kovač.
Nerodni časi
Evropska komisija, ki po slabih izkušnjah iz zadnje finančne krize precej bolj skrbno spremlja gospodarsko in fiskalno stanje članic EU, je ugotovila blago odstopanje pri rasti javnofinančnih izdatkov v višini 0,2 odstotne točke BDP, ki naj bi ga pripisala uvedbi obvezne božičnice tudi v javnem sektorju po pripravi oddanega osnutka našega proračunskega načrta. Odstopanja osnutkov od zaželene rasti izdatkov je odkrila še pri Hrvaški, Litvi, Španiji, Malti in Nizozemski, pri zadnjih dveh celo 0,6-odstotna, kar je meja, ki po novem pomeni odprtje postopka presežnega primanjkljaja, o čemer bo komisija odločala spomladi. Sloveniji se tak ukrep sicer ne obeta, so ga pa zaradi prekoračitve dovoljene meje triodstotnega proračunskega primanjkljaja že sprožili proti Avstriji, Belgiji, Franciji, Italiji, Madžarski, Poljski, Romuniji in Slovaški, morda ga bodo tudi proti Finski. V tem trenutku torej Slovenija še ni v neskladju s fiskalnimi pravili, a obstaja tveganje, da bi se ob sedanjih trendih v nekaj letih to lahko zgodilo.
»Relativno ugodna nominalna gibanja makroekonomskih agregatov in prihodkov, iz česar se običajno potem tudi načrtujejo državni izdatki oziroma proračun, so se letos pri gospodarski rasti radikalno prelomila in ne kaže, da bi se stvari lahko bistveno izboljšale, saj je slovensko gospodarstvo izrazito odvisno od izvoza. Če so v težavah države kot Nemčija, od katerih smo kot del dobaviteljskih verig odvisni, je naše majhno in odprto gospodarstvo je toliko bolj občutljivo za nihaje, ki jih velike države lažje zdržijo. Pri nas so padci lahko večji in ne glede na napovedi za prihodnje leto, ki so vedno optimistične, bi lahko ob sedanjih zunanjih razmerah lahko imeli težave pri gospodarski rasti. Z obveznostmi, ki smo si jih zadali na krajši ali daljši rok, pa naj gre za vojaške izdatke ali plačno in druge reforme, se obetajo večji sistemsko določeni izdatki, ki jih bo bo težje pokriti z nižjimi prihodki v razmerah nižje gospodarske rasti in nižje inflacije,« opozarja na tveganja Kovač, ki se zaveda, da se v predvolilnem obdobju taka opozorila rada preslišijo.
»Vlada se v tem času težko brzda pri porabi, socialni partnerji pa seveda vsak po svoje navijajo za svoje interese. Sindikati bi radi izpeljali vse, kar je mogoče, delodajalci bi radi nižje davke in nove ugodnosti, otepajo pa se kakršni koli obveznosti. Takoj ko malo zaškripa, bi radi imeli tudi shemo za subvencioniranje krajšega delovnega časa, kar je seveda spet pritisk na javne finance. Tak ukrep bi bil zdaj prenagljen, saj je tik pred volitvami težko sprejemati takšen instrument, ki ima takojšnje fiskalne posledice, ni pa še jasno, kako učinkovit bo lahko in ali so težave podjetij le začasne. Na srečo smo še dokaj učinkoviti pri porabi evropskih sredstev, a treba se je zavedati, da se bomo v novi finančni perspektivi znašli v povsem drugačnem položaju glede evropskih sredstev,« opisuje sedanje razmere in gleda dlje v prihodnost Kovač, ki mu ni skrito, da ima evropska komisija za nekatere odklone od proračunskih omejitev precej več razumevanja kot za druge.
Napake EU
»Komisija bi bila pripravljena glede na svoje politične cilje marsikaj spregledati, kadar gre recimo za varnostna vprašanja. Je pa vedno zagnala vik in krik pri socialnih vprašanjih. V svoji shizofreni in zgrešeni politiki je EU sama precej prispevala k težavam evropskega gospodarstva. Ukrajinska kriza jo je povsem vrgla iz tira, kar je povzročilo tudi energetsko krizo. Ekonomske posledice ima tudi okoljska kriza, kjer z emisijskimi kuponi EU izgublja konkurenčno sposobnost. Zaradi tega prihaja do političnih kriz tudi v jedrnih državah EU,« omenja nekatere sporne poteze, s katerimi so evropski odločevalci neprimerno bolj prizadeli proračune članic kot kakšna božičnica. A žal vse večja negotovost v ključnih državah EU vpliva tudi na nas, zato je vsekakor dobro imeti nekaj fiskalne rezerve. »Še vedno imamo izjemno dobre bonitetne ocene, ampak te se lahko tudi hitro spremenijo, če pride do finančnega poka, ki se bo najbrž prej ali slej v neki obliki zgodil, čeprav verjetno ne tako velik kot pred dobrim desetletjem. Na srečo imamo zdaj vsaj saniran bančni sistem, a tudi banke niso več naše,« še dodaja Kovač.
Manj zaskrbljen zaradi rasti izdatkov pri nas, k katerim je le majhen del prispevala tudi obvezna božičnica, je ekonomist dr. France Križanič. »Ker gre zgolj za 0,2 odstotka, kar je hitro možno popraviti v rezervah, ne gre za resen prekršek ali ugovor. Poleg tega je naša gospodarska rast odvisna od rasti javne porabe, ki zdaj najbolj vpliva na investicije, saj večji stroški energije zmanjšujejo dobiček podjetij in s tem njihove investicije. Dokler EU ne naredi nekaj s cenami elektrike in spusti cene emisijskih kuponov, mora biti naš primanjkljaj dovolj velik, da nam gospodarsko rast lahko rešujejo gradnja drugega tira, avtocest in druge javne investicije,« pomirja in utemeljuje smiselnost primanjkljajev v sedanjih razmerah nekdanji finančni minister, ki ga bolj skrbi, zakaj EU ne spremeni svoje cenovne politike pri elektriki, saj cena emisijskih kuponov, ki naj bi prispevali k znižanju ogljikovih izpustov, že presega 80 evrov na tono.
»Tega nima nobeno drugo gospodarstvo, in to je krivo, da zaradi previsokih cen električne energije večina evropskih podjetij ni več konkurenčnih. Trg deluje tako, da čim malo primanjkuje elektrike, se vsa podraži na raven najdražjega proizvajalca, praviloma termoelektrarne na plin. Zaradi tega imamo v EU najdražjo elektriko na svetu,« se jezi Križanič, ki ima zaradi sporne vloge evropske komisije pri naši bančni sanaciji zanimiv predlog za polnitev slovenskega proračuna.
Prednost božičnice
»Lahko bi vlada zahtevala odškodnino za našo sanacijo bank, ki so jo izsilili v evropski komisiji. Tedaj smo imeli precejšen presežek izvoza nad uvozom in nobenih težav s financiranjem obveznic, pa so nas prisilili, da prodamo sanirane banke in sprejmemo neke zaveze. Že po knjižni vrednosti bank bi morala odškodnina doseči vsaj tri milijarde evrov. Morda bi tak zahtevek prispeval, da se tako izsiljevanje še kdaj ne ponovi,« meni Križanič, ki v uvedbi obvezne božičnice (tudi za javni sektor) ne vidi večjih težav za proračun, ampak tudi kakšno prednost. »Res je bila obvezna božičnica uvedena na nenavaden način in brez kakršnih koli strokovnih podlag, precej amatersko. Šele naknadno so namreč začeli tuhtati, kaj narediti s podjetji, ki so v likvidnostnih težavah in jim je treba omogočiti vsaj postopnost. Je pa dobro, da v nasprotju s stimulacijo, ki pripade le izbranim kadrom, božičnico dobijo vsi, kar prispeva k egalitarnosti. Ideja ni slaba tudi zato, ker jo bodo dobili tudi tisti revnejši, ki jo bodo hitro porabili za nakupe, tako da bo javnofinančni učinek manj negativen od sedanjih napovedi,« ugotavlja sogovornik.
