Bolezen modrikastega jezika pustoši med slovensko drobnico in govedom. Po uradnih podatkih, objavljenih pred nekaj dnevi, je poginilo približno 5000 glav drobnice. Rejci pa ocenjujejo, da je poginov več. »Na naši kmetiji, kjer smo imeli 125 ovc, jih je 37 poginilo. Izgubili smo več kot 30 odstotkov plemenskih odraslih živali. Če prištejem še številne abortuse jagenjčkov zaradi bolezni ovc, je to skupno približno 60 živali. Skoraj polovica našega tropa je izgubljena,« je razmere na domači kmetiji predstavil Roman Savšek, predsednik Zveze društev rejcev drobnice. Razmere so alarmantne, opozarjajo rejci.
Bolezen so letos do sredine minulega tedna potrdili v 99 obratih (57 obratov z drobnico, 42 obratov z govedom), so našteli na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Za zdaj je niso potrdili le še na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije.
»Izpad po kmetijah je od 10 do celo 70 odstotkov živali. Ne le da smo rejci izgubili svoje živali – za nadaljnji dve leti smo izgubili dve do tri jagnjitve. Za vzrejo ene živali sta potrebni dve leti, kar pomeni, da bomo toliko časa rejci brez prihodka. Nujno je, da država rejcem pomaga, sicer bodo kmetije, predvsem hribovske, propadle, to je neizogibno,« poudarja Savšek.
Boris Grabrijan, predstavnik rejcev avtohtone pasme drobnice, opozarja, da rejci skrbijo za nacionalni genski zaklad, zaradi bolezni pa je v veliki nevarnosti, da ga izgubijo. Belokranjskih pramenk je pri nas manj kot 1000 živali pri manj kot 30 rejcih, je povedal: »Pomoč mora priti hitro, da preprečimo katastrofo.«
Trdijo, da so se prijavljali za cepljenje, a ga ni bilo
Rejci zavračajo očitke ministrstva za kmetijstvo, da so sami krivi za nastale razmere, češ da v začetku leta, ko je bil sev 4 te bolezni potrjen pri nas, niso upoštevali možnosti cepljenja proti bolezni. Rejci poudarjajo, da je bilo takrat pri nas na voljo le 7000 ali 8000 odmerkov cepiva, kar je kaplja v morje. Še več, po njihovih trditvah še čakajo na cepivo za sev 8, ki se je sredi leta razširil pri nas. O tem, da je bolezen ušla z vajeti, so večkrat opozarjali tudi v časopisu Dnevnik.
»Takoj ko sem ugotovil, da imam obolele živali, sem to sporočil veterinarki, skupaj sva iskala rešitve, kako reševati živali, tudi rejci smo si pomagali med seboj z izkušnjami. Obveščanje o poteku zdravljenja bi moralo biti boljše. Rejci potrebujejo več informacij tudi o tem, kako pomagati živalim, da preživijo in premagajo bolezen ter kakšno žival več ohranijo živo,« opozarja Uroš Macerl, kmet in okoljski aktivist.
Tudi Tomaž Modic, veterinar in predsednik zveze rejcev govedi rjave pasme, pravi, da so državo prosili za zaščito že takoj, ko so izvedeli za pojav bolezni. »Pri govedu nimamo množičnih poginov, a velike izpade v reji. Edina rešitev je cepljenje, cepiva pa ni bilo. Rejci smo se že od spomladi prijavljali za cepljenje pri svetovalnih službah, a se do danes se ni zgodilo nič, država nas je pustila na cedilu. Pomagamo si le tako, da živali zapiramo v hleve in opustimo pašo,« poudarja Modic.
Bolezen potrdili tudi pri divjadi
Ob veliki smrtnosti je bil problem tudi odvažanje povečanega števila trupel, zato so postavili dodatne zabojnike. Pri odvozih lahko sodelujejo tudi vojska, lokalni gasilci in pripadniki civilne zaščite, če je treba. Za zdaj velja pravilo, naj kmetje trupel sami ne odvažajo in zakopavajo. Vsa trupla gredo na sežig v družbo Koto in po zagotovilih z uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin niso namenjena za uporabo v prehranski verigi. Meso in mleko živali, ki bolezen prebolijo, je varno za prehrano, zagotavljajo pristojni.
Bolezen se lahko neovirano širi tudi prek divjadi. V zadnjih dneh so bolezen potrdili pri dveh poginulih muflonih, je sporočila Lovska zveza Slovenije. »Divjad je lahko bazen za prenašanje te bolezni. Pri divjadi je eden ključnih ukrepov lahko samo odstrel,« pravi direktor zavoda za gozdove Gregor Danev.
Prihodnje leto obvezno cepljenje
Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin se strinjajo, da je ključni ukrep za izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika obvezno množično cepljenje, a za vse serotipe (od 1 do 24) niso na voljo primerna cepiva. Cepljenje vseeno priporočajo, predvsem zato, da se omogoči možnost premikov živali, za prodajo in izvoz, pa tudi za omilitev klinične slike. Za prihodnje leto pa je uprava pripravila program obveznega cepljenja za drobnico in govedo za seve 3, 4 in 8. Živali bodo cepili pozimi, preden se začne sezona krvosesnih mušic, ki prenašajo bolezen. Pristojni poleg cepljenja rejcem priporočajo, da za živali uporabljajo repelente oziroma insekticide in zaščitne mreže, da odstranjujejo stoječo vodo, ki omogoča razmnoževanje prenašalcev, da skrbijo za dobro rejno stanje živali in dosledno izvajajo biovarnostne ukrepe, ki veljajo za rejo domačih živali.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek opozarja, da imamo pri nas samo pravilnik, ne pa tudi nacionalnega načrta za obvladovanje bolezni modrikastega jezika. Zbornica podpira obvezno cepljenje drobnice in goveda v prihodnjem letu, poziva pa, da bi morala biti poleg cepiva za rejce brezplačna tudi storitev cepljenja. »Le s celovitim pristopom, s precepljenostjo živali nad 80 odstotkov, bomo lahko obvladovali bolezen prihodnje leto,« je dejal Podgoršek.
