Trumpova administracija je v senci diplomatskih prepirov in stopnjevanja napetosti tajno pooblastila Centralno obveščevalno agencijo (CIA) za izvajanje prikritih operacij v Venezueli, poroča časnik The New York Times. Ta drzna poteza, ki jo potrjuje več anonimnih ameriških uradnikov, predstavlja nevarno eskalacijo v kampanji proti venezuelskemu voditelju Nicolasu Maduru in obuja duhove preteklosti, ko so se ZDA neposredno vmešavale v politiko latinskoameriških držav in bile tudi udeležene v umorih in ubojih.
Pooblastilo, v obveščevalnem žargonu znano kot »predsedniški odlok«, agenciji CIA omogoča izvajanje širokega spektra operacij v karibski regiji, vključno s smrtonosnimi akcijami na venezuelskem ozemlju. To pomeni, da bi lahko agenti delovali samostojno ali v sodelovanju z obsežnejšo vojaško operacijo, katere obrisi postajajo vse bolj jasni.
Ameriška vojska namreč že pripravlja različne scenarije za morebitne napade znotraj Venezuele, ki bi jih predložila v presojo predsedniku Donaldu Trumpu. »Vsekakor zdaj preučujemo kopno, saj imamo morje zelo dobro pod nadzorom,« je v sredo izjavil Trump in s tem posredno potrdil poročanje časopisa The New York Times o tajnem pooblastilu.
Kopičenje vojske
Obseg vojaškega kopičenja v regiji je že zdaj izjemen. Na območju je trenutno nameščenih okoli 10.000 ameriških vojakov, večinoma v oporiščih v Portoriku, v bližini pa so tudi marinci na amfibijskih jurišnih ladjah. Ameriška mornarica ima v Karibih trenutno osem vojnih ladij in eno podmornico.
Zadnji tedni so bili v znamenju ameriških operacij proti plovilom ob venezuelski obali, za katera Washington trdi, da so prevažala droge. V teh posredovanjih je bilo menda ubitih 27 ljudi. Čeprav je administracija poudarjala, da so se operacije odvijale v mednarodnih vodah, bi kakršenkoli napad na venezuelsko ozemlje pomenil dramatično zaostritev konflikta. Ameriški uradniki zasebno priznavajo, da je končni cilj teh pritiskov prisiliti Madura k odstopu.
Javna utemeljitev Bele hiše za tako agresiven pristop je najmanj sporna. Predsednik Trump trdi, da je ukrepal, ker je Venezuela izpraznila svoje zapore v Združene države Amerike. S tem se je skliceval na obtožbe, da je Madurov režim v ZDA poslal člane zloglasne zaporniške tolpe Tren de Aragua, da bi tam izvajali kriminalna dejanja. Marca je Trump tolpo celo označil za teroristično organizacijo, ki pod Madurovim vodstvom vodi »neregularno vojno« proti ZDA.
Toda tej trditvi nasprotuje celo ameriška obveščevalna skupnost. Februarska ocena obveščevalcev je podrobno pojasnila, zakaj agencije ne verjamejo, da je tolpa pod nadzorom Madurove vlade. Kljub pritiskom iz Bele hiše, naj se ocena spremeni, in kasnejši odstavitvi vršilca dolžnosti direktorja ameriškega Nacionalnega obveščevalnega sveta, so agencije vztrajale pri svojem prvotnem mnenju.
Aretacija Madura
Poleg tega ZDA ponujajo 50 milijonov dolarjev za informacije, ki bi vodile do aretacije in obsodbe Madura zaradi obtožb o trgovini z drogami, čeprav so trditve, da je Venezuela ključni vir drog za ameriški trg, v strokovnih krogih pogosto izpodbijane.
Venezuela je Trumpove izjave zavrnila kot agresiven jezik in ga obtožila, da skuša »legitimizirati zamenjavo režima s končnim ciljem prisvojitve venezuelskih naftnih virov«. Caracas je napovedal, da bo zadevo predložil Varnostnemu svetu Združenih narodov, saj dejanja ZDA vidi kot »hudo kršitev ustanovne listine ZN«.
Zgodovina ameriških prikritih operacij v Latinski Ameriki je dolga in krvava, kar vzbuja dodaten strah. Leta 1954 je CIA zrežirala državni udar v Gvatemali. Leta 1961 se je ponesrečila invazija v Prašičjem zalivu na Kubi, sledili pa so številni poskusi atentata na Fidela Castra. Agencija je imela prste vmes tudi pri državnem udaru v Braziliji leta 1964, smrti Che Guevare v Boliviji, strmoglavljenju socialistične vlade v Čilu leta 1973 in financiranju desničarskih kontrašev v boju proti sandinistični vladi v Nikaragvi v osemdesetih.
Novi direktor Cie John Ratcliffe je obljubil, da bo agencija postala agresivnejša in manj naklonjena tveganjem ter bo »odšla tja, kamor ne more nihče drug, in počela stvari, ki jih ne more nihče drug«.
