Potrošniki pogosto enačijo rjavo barvo z višjo kakovostjo ali bolj naravno rejo, vendar strokovnjaki pojasnjujejo, da je razlika zgolj genetska in – ekonomska.
Kakšna je razlika med belimi ali rjavimi jajci? V nekaterih trgovinah imamo izbiro, toda kakšna je v resnici razlika? Globoko zakoreninjeno prepričanje pravi, da so rjava jajca, ki spominjajo na podeželsko rustikalnost, bolj naravna in hranilno bogatejša izbira. Bela jajca medtem mnogi povezujejo z industrijsko, baterijsko rejo.
Vendar pa znanstvena dognanja in mnenja prehranskih strokovnjakov to postavljajo na laž. Razlika v odtenku lupine namreč nima nobene povezave z vsebnostjo vitaminov, mineralov ali kakovostnih maščob. Gre za enega najpogostejših prehranskih mitov, ki ga zdaj dokončno pojasnjuje biologija.
Prehranski strokovnjaki poudarjajo, da je barva lupine odvisna izključno od pasme kokoši.
Merilo hranilne vrednosti
»Tako preprosto je,« je nedavno v nekem intervjuju pojasnila Vicki Koenig, strokovnjakinja za dietetiko, specializirana za preventivno prehrano. Kokoši z belim perjem in svetlimi ušesnimi mečicami praviloma nesejo bela jajca. Nasprotno pa kokoši z rdečkastim ali rjavim perjem, ki so pogosto tudi fizično večje, nesejo rjava jajca.
Barva lupine torej ni niti kazalnik svežine niti merilo hranilne vrednosti. Je zgolj genetska lastnost, podobno kot barva las pri ljudeh.
Kot zanimivost naj povemo, da so kokoši, ki so nekoč prevladovale na slovenskem ozemlju, nesle bela jajca. Rjava so se uveljavila šele pozneje.
Ekonomski dejavnik, ki zmede potrošnika, pa je cena. Rjava jajca so lahko na policah dražja, kar kupci napačno interpretirajo kot znamenje višje kakovosti. Tudi za to obstaja preprosta razlaga, ki ni povezana s hranilno vrednostjo.
»Kokoši, ki nesejo rjava jajca, so običajno večje pasme,« pojasnjuje Emer Delaney, nutricionistka s platforme My Private Dietitian. Večje kokoši potrebujejo več prostora in zaužijejo več krme. Ti višji stroški vzreje in oskrbe se neposredno prenesejo na končno maloprodajno ceno izdelka. Potrošnik torej ne plačuje za boljše jajce, temveč za višje stroške vzdrževanja večje živali.
Pod lupino ni razlik
Sodobna prehranska znanost potrjuje, da pod lupino ni razlik. Ne glede na odtenek – bel, rjav ali celo pegast – vsako jajce v povprečju vsebuje približno šest gramov popolnih beljakovin, ključne vitamine, vključno z A, D, E in B12, ter zdrave nenasičene maščobne kisline.
In holin. Prav holin je pogosto spregledana, vendar ključna sestavina. Kot poudarja ameriški Nacionalni inštitut za zdravje (NIH), ima holin pomembno vlogo pri uravnavanju razpoloženja, delovanju spomina in presnovi maščob v telesu.
Celo ko primerjamo jajca iz različnih načinov reje (na primer ekološka, prosta reja, baterijska), ostaja njihov osnovni hranilni profil presenetljivo podoben. Edini dejavnik, ki resnično spremeni notranjo sestavo jajca, je neposredna intervencija v prehrano kokoši.
Kmetje lahko krmo obogatijo z dodatki, kot so maščobne kisline omega 3 (pogosto iz lanenih semen) ali vitamin D. Te dodane hranilne vrednosti morajo biti jasno označene na embalaži in nimajo nobene povezave z barvo lupine.
Študija, objavljena v znanstveni reviji Molecules, ki je primerjala ekološko pridelana jajca s tistimi iz konvencionalne reje, je pokazala le drobne razlike. Ekološka jajca so imela rahlo prednost pri nekaterih mikrohranilih, pomembnih za razvoj otrok, medtem ko so konvencionalna vsebovala nekoliko več spojin, ki pomagajo pri uravnavanju holesterola. V obeh primerih pa je bila hranilna gostota ocenjena kot visoka.
Kakovost in etičnost pridelave
Namesto da se potrošniki zanašajo na videz lupine, strokovnjaki svetujejo, da pozorno preberejo informacije na embalaži. Ti podatki so veliko bolj zanesljivi kazalniki kakovosti in etičnosti pridelave.
Ključni podatek je način reje, ki je v Evropski uniji označen s številko na samem jajcu in na škatli:
- 0: ekološka reja,
- 1: prosta reja (kokoši imajo dostop na prosto),
- 2: hlevska (talna) reja (kokoši se prosto gibljejo v hlevu),
- 3: baterijska reja (kokoši so v kletkah).
Poleg načina reje so pomembni tudi datum nesnosti (ki določa svežino) in morebitni certifikati kakovosti ali označbe o posebni krmi (na primer »bogato z omega 3«).
Kot poudarja Ameriško združenje za srce (AHA), nenasičene maščobe v jajcih, če nadomestijo nasičene maščobe v prehrani, prispevajo k zmanjšanju tveganja bolezni srca in ožilja. Ta korist pa je prav tako prisotna ne glede na to, ali je lupina bela ali rjava.
