Modro rakovico Američani tako cenijo na svojih krožnikih, da so pripravljeni plačati tudi po 12 dolarjev za vsak primerek. Na ribjih borzah v Italiji pa vam bi jo najraje kar vrgli v hrbet; prodajajo po manj kot evro na kilogram, v ribarnicah je cena okoli štiri evre. To je modra rakovica. Bi lahko tudi pri nas postala poslastica ali jo bomo izvažali v ZDA?
V ameriškem Marylandu, kjer je modra rakovica doma, povzroča v zadnjih letih velike skrbi, ker se populacija drastično zmanjšuje in se jih v ribiških mrežah znajde vse manj, posledično postaja vse dražja. V Italiji, kamor je modra rakovica zašla kot tujerodna invazivna vrsta, pa so zaradi nje že lani razglasili naravno katastrofo, ker se je v zadnjih letih nezadržno namnožila in opustošila polja školjk v beneški laguni. Italijanski ribiči so iz morja izlovili že več kot 2,6 milijona ton modrih rakovic, a veliko večino ogromnega ulova so uničili, saj med kupci ni bilo dovolj zanimanja, je pred nedavnim v Kopru povedal Marco Spinadin iz Konfederacije ribiških zadrug dežele Benečija.
Modra rakovica se vse bolj se širi tudi v slovenskem morju. V laguni Stjuža v Strunjanu jih že mrgoli. »Tudi pri nas modra rakovica in riba skakavka, prav tako neavtohtona vrsta, že povzročata ekonomsko škodo ribičem in ribogojcem – od plenjenja školjk do poškodb mrež. Čeprav modra rakovica še ni vzpostavila stabilne populacije, je njena prisotnost skoraj vsakodnevna, kar kaže na podoben trend, kot so ga po letu 2015 zabeležili v Beneški laguni,« pravi biologinja Irena Fonda.
Na krožnike z modro rakovico in ribo skakavko
Povsod v Sredozemlju, kjer se je modra rakovica namnožila, nastajajo različno projekti, namenjeni reševanju problematične nove prebivalke. V Italiji so v obupu med drugim prišli na idejo, da bi v laguno, kjer so polja školjk, naselili hobotnice, saj je velika hobotnica edini pravi naravni sovražnik ameriške modre rakovice. A se je za zdaj zapletlo z dovoljenji za takšen poseg v naravno okolje.
Še najbolj naravna rešitev bi bila, da bi modro rakovico in ribo skakavko tudi pri nas vzljubili kot lokalni kulinarični poslastici. Eden od projektov, ki si to prizadeva, je tudi Slastna invazija – kako ekološko grožnjo preobraziti v trajnostno gospodarsko priložnost. »Modro rakovico želimo predstaviti javnosti kot nekaj dobrega, preden pride res na slab glas, kot invazivna in agresivna in neavtohtona, kot se je to zgodilo v Italiji,« pojasnjuje Irena Fonda, sodelavka projekta, vrednega 208.000 evrov, od tega skoraj 170.000 evrov sofinancira evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo. Projekt med drugim vključuje spremljanje populacije modre rakovice in skakavke v sodelovanju z ribiči, ribolovne tehnike za ulov, vzpostavitev prepoznavne blagovne znamke za uporabo v kulinariki, sodelovanje z ribiči in obalnimi restavracijami za inovativne recepte z obema vrstama …
Italijani so jo začeli izvažati v Ameriko
V italijanskem mestu Goro v delti reke Pad, kjer je modra rakovica spravila na kolena tamkajšnje gojitelje školjk veneric, so se domislili še ene rešitve: »Če so Američani in Azijci tako nori na te svoje rakovice in jim jih zmanjkuje, pa jih jim bomo mi izvažali.« In res. Konzorcij ribičev Copego iz Gora je letos v ZDA in Južno Korejo izvozil 110 ton modre rakovice; trije polni hladilni ladijski kontejnerji so odpluli na vzhod, eden pa čez Atlantik v domovino te rakovice.