V Sloveniji predstavlja alkoholiziranost na delovnem mestu velik problem, pri čemer je še posebej problematično uživanje alkohola v dejavnostih, kjer ta nima kaj iskati, denimo v prevozništvu, na gradbiščih, pri delu z nevarnimi stroji, delu na višini in v globini, delu z mladimi ipd.
Po drugi strani pa moramo priznati, da je treba biti realen in ločevati med nevarnostjo, ki jo predstavlja pijani profesionalni voznik šolskega avtobusa na eni in nadarjeni gledališki igralec na drugi strani, ki morda pod vplivam dveh »ta kratkih« odigra najboljšo vlogo svoje kariere v gledališču.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ureja prepoved dela pod vplivom alkohola in drog v 51. členu, ki določa, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc, prav tako pa ne sme delati ali biti pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, in sicer na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.
Prepoved dela pod vplivom alkohola posredno ureja tudi zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki v 34. členu določa, da mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. V 35. členu pa določa, da mora delavec spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.
Izrecno je določeno, da mora delodajalec delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola, odstraniti z dela, delovnega mesta in iz delovnega procesa.
V skladu z ZVZD-1 delodajalec ugotavlja stanje alkoholiziranosti zaposlenega po postopku in na način, določen z njegovim internim aktom (denimo s pravilnikom, s statutom), kar pomeni, da je sam postopek ugotavljanja alkoholiziranosti zaposlenih v celoti v domeni delodajalca, pomembno je le, da ima ta postopek pravno podlago v ustreznem internem aktu.
Delodajalec alkoholiziranost delavca dokazuje z vsemi dokazi, ki so primerni za ugotavljanje tega dejstva, tako z alkotestom kot tudi z zaslišanjem prič, ki so bile s delavcem v neposrednem stiku. Slednji način je nekoliko bolj problematičen, saj so lahko priče tudi nezanesljive. Tako ZDR-1 kot tudi ZVZD-1 ne vsebujeta posebnih pravil glede dokazovanja alkoholiziranosti delavca na delu.
Glede posledic dela pod vplivom alkohola velja, da lahko tako delo predstavlja utemeljen razlog tako za redno kot tudi izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu.
Delodajalca, ki tolerira delo delavca pod vplivom alkohola, se lahko kaznuje z visoko globo, in sicer se z globo od 2000 do 40.000 evrov kaznuje za prekršek delodajalec, ki ne odstrani z dela, z delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali je bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola.
