Pred potencialnim srečanjem Vladimirja Putina in Donalda Trumpa na Madžarskem je resna ovira: velja namreč prepoved letenja ruskega predsednika v zračnem prostoru EU, za njim pa je razpisan tudi nalog za aretacijo Mednarodnega kazenskega sodišča.
Morebitno srečanje na visoki ravni med predsednikoma v Budimpešti, katerega cilj naj bi bilo iskanje diplomatske rešitve za vojno v Ukrajini, se torej že pred uradno potrditvijo sooča z resnimi diplomatskimi in logističnimi zapleti. Ključni izziv predstavlja že sama pot ruskega voditelja v madžarsko prestolnico.
Na obisku pa ne visi le logistična, temveč tudi pravna senca. Madžarska je kot podpisnica Rimskega statuta tehnično zavezana izvršiti mednarodni nalog za aretacijo, ki ga je za gospoda Putina izdalo Mednarodno kazensko sodišče zaradi domnevnih vojnih zločinov v Ukrajini.
Ignoriranje naloga
Madžarska vlada je ta pomislek sicer že odpravila. Zunanji minister Peter Szijjarto je javno zagotovil, da bodo ruskega predsednika sprejeli s spoštovanjem ter mu zagotovili nemoten prihod, odhod in uspešno izvedbo morebitnih pogajanj. S tem je Budimpešta jasno signalizirala, da kljub obveznostim naloga ne namerava izvršiti.
Bolj neposredna ovira pa je fizična pot. Evropska unija je po obsežni ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 uvedla splošno prepoved za vsa letala, registrirana v Rusiji ali pod njenim nadzorom. Ta letala ne smejo pristajati, vzletati ali preletavati ozemlja EU.
To velja tudi za predsedniško letalo iljušin Il-96, pogosto imenovano »leteči Kremelj«. Neposreden let iz Moskve v Budimpešto, ki v zračni črti znaša približno 1560 kilometrov, je tako neizvedljiv. Madžarska je skoraj v celoti obkrožena z državami članicami EU, prelet vojnega območja nad Ukrajino pa je iz varnostnih in političnih razlogov izključen.
Izjeme za diplomatske misije?
Čeprav sankcije EU teoretično dopuščajo izjeme za nujne diplomatske misije, bi pridobitev takšnega dovoljenja zahtevala zapleteno usklajevanje z Evropsko komisijo. Poleg tega analitiki ocenjujejo, da je politično izjemno malo verjetno, da bi države, kot sta Poljska ali Romunija, odobrile prelet ruskemu državnemu letalu na poti na tovrstno srečanje.
Ob izključitvi evropskega in ukrajinskega zračnega prostora Kremlju tako ostaja samo ena izvedljiva, vendar bistveno daljša pot — južni koridor.
Ta alternativna bi predsedniško letalo vodila južno od Moskve, čez Črno morje in skozi turški zračni prostor. Od tam bi verjetno sledilo poti ob obali Sredozemlja, preden bi se usmerilo proti severu in vstopilo v zračni prostor držav, ki niso članice Evropske unije.
Ključni del te logistične operacije bi predstavljali preleti Črne gore in Srbije. Zlasti Srbija, ki ni članica EU in tradicionalno ohranja tesne politične in gospodarske odnose z Moskvo, velja za zanesljivega partnerja, ki bi brez zadržkov odobril prelet.
S tem južnim obvozom bi se rusko letalo izognilo ozemlju EU vse do končnega vstopa v madžarski zračni prostor neposredno iz Srbije. Po ocenah poznavalcev bi takšna pot merila okoli 5000 kilometrov, kar je več kot trikrat dlje od neposredne povezave. Posledično bi se čas letenja podaljšal za približno tri ure
