Vesele jedce bi država morda še pustila pri miru, če ti ne bi najedali tudi zdravstvenih proračunov. V Evropski uniji so namreč že izračunali, da znašajo stroški, povezani z debelostjo, osem odstotkov zdravstvenih proračunov (v Nemčiji 60 milijard evrov). V Sloveniji tega podatka za zdaj še nimajo, je pa jasno, da debelost za seboj »povleče« številne nevarne bolezni in da zato čezmerna ješčost vse davkoplačevalce tudi nekaj stane. Čezmerna telesna teža je namreč vzrok za 80 odstotkov primerov diabetesa tipa 2, za kar 35 odstotkov bolezni srca in 55 odstotkov hipertenzijskih obolenj.

Slovenci po debelosti ne zaostajamo za drugimi Evropejci. Še posebej so ogroženi moški, ljudje z nižjih družbenih slojev in z nižjo stopnjo izobrazbe, prebivalci vaškega okolja in vzhodnega dela Slovenije. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je med debelimi in prekomerno hranjenimi vse več otrok in mladostnikov, pravijo v Inštitutu za varovanje zdravja. Zaradi vseh teh podatkov bi morali že v otroštvu spremeniti prehranske navade, saj ne gre spregledati dejstva, da je debelost pri otrocih še bolj škodljiva kot pri odraslih. Prekomerno hranjen ali debel otrok bo, četudi bo shujšal, pozneje bolj dovzeten za razvoj hudih kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen tip 2, bolezni srca in ožilja...

Se torej stroka želi boriti proti debelosti? »Seveda. Neskončno,« pravi prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v Pediatrični kliniki. Vendar pa, kot poudarja, ne moremo slepo slediti nacionalnim programom za boj proti debelosti, ki so jih preskušali v ZDA, Angliji in Nemčiji, ker so se izkazali za povsem neučinkovite. Prepričan je, da bi moral nacionalno program proti debelosti poudarjati predvsem prehranjevanje kot kulturni užitek. To pomeni, da bi se morali odreči miselnosti »cenejše in več« in več pozornosti nameniti temu, kako in kakšno hrano jemo. Po mnenju prof. dr. Battelina »receptov« ne smemo iskati v prepovedih, saj smo vendar v demokratični družbi. Rešitev ni nujno v tem, da v šoli prepoveš avtomate s hitro hrano, pač pa da otroke naučiš, da je takšno prehranjevanje ceneno in da to ni kulturen način prehranjevanja. Obrok ne bi smel biti le nujen in potreben vnos hrane, kakršnekoli že je, ampak bi morali ljudi spodbujati, da bi svoje obroke pojedli premišljeno, ob okrašeni mizi in okusno pripravljeni zdravi hrani.

»Če bomo hrano in prehranjevanje uspeli spraviti na višjo raven, da bo prehranjevanje postalo prijeten obred, kot je to denimo pri Francozih, bomo lahko spremenili prehranske navade. Druga pomembna smernica za doseganje normalne prehranjenosti ljudi je v povečanju telesne aktivnosti. Tu bi lahko naredili še več. Vendar je tudi tu podobno kot pri prehranjevanju. Ljudem lahko še tako vcepljamo v glavo, kako je šport zdrav, pa jih ta ne bo pretirano zanimal, dokler jim šport ne bo predstavljal užitka. Gibali naj bi se torej zaradi svojega zadovoljstva in ne (le) zato, da bodo zdravi in vitkejši.«

Neresno – do infarkta

Mnogi ljudje se ne zavedajo, da je debelost bolezen in svoji teži namenjajo premalo pozornosti, čeprav ta lahko vodi v hude bolezni. Bolj debeli, kot smo, višja je stopnja ogroženosti za začetek bolezni, ki so povezane z debelostjo: sladkorna bolezen tipa 2, povečan krvni tlak, motnje v presnovi maščob, srčno žilne bolezni, nekatere vrste raka... Najbolj zaskrbljujoča je tako imenovana centralna – trebušna – debelost ali debelost moškega tipa, ko se maščevje nabira v notranjosti trebuha in okoli srca.

»Pri tem tipu debelosti so pogostejše srčno žilne bolezni, hipertenzija, arterioskleroza... Takšen tip debelosti lahko enostavno ugotovimo že z meritvijo obsega pasu. Po merilih svetovnega združenja za diabetes je za ženske kritična meja obsega pasu 80 in več, pri moških pa več kot 94 centimetrov. Trebušna debelost je povezana z dejavniki ogrožanja za srčno žilne bolezni in skupaj z njimi tvori bolezensko stanje, ki ga imenujemo metabolični ali presnovni sindrom. Merila sindroma so poleg povečanega obsega pasu še: krvni sladkor na tešče višji od 5,6 mmol/l, trigliceridi večji od 1,7 mmol/l, HDL holesterol (dober) manjši od 1,4 pri ženskah in manjši od 1,2 mmol/l pri moških ter arterijski tlak večji od 130/85 mm Hg. Če je torej obseg pasu nad to mejo in če sta prisotni le dve od teh meril, gre že za metabolični sindrom,« pojasnjuje doc. dr. Marija Pfeifer, dr. med., s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v Kliničnem centru.

Ženski tip debelosti, pri katerem se maščoba nabira v podkožju stegen in zadnjice, sicer ni neposredno povezan s srčno žilnimi boleznimi, povzroča pa lahko spremembe na sklepih, kolkih in celo nekatere oblike raka. Zelo huda bolezen, povezana z debelostjo, so tudi prekinitve dihanja med spanjem, ki so velik dejavnik tveganja za srčno žilne bolezni.

Mnogi problema debelosti ne vzamejo resno, dokler jih ne prizadene denimo srčni infarkt ali možganska kap. Še vedno je namreč prisotna miselnost, da se odvečnih kilogramov lahko znebiš s kakšno hitro dieto, vendar so te, kot opozarja doc. dr. Marija Pfeifer, škodljive in neučinkovite. Najslabše je, če človek shujša, se potem spet zredi in zatem spet shujša. Gre za tako imenovani »jojo« učinek, ki povzroči, da človek vedno težje hujša. Bolnike s hudo debelostjo so včasih hospitalizirali, sedaj so to opustili, saj se je v vseh primerih izkazalo, da so bolniki v bolnišnici sicer shujšali, vendar so se vsi, ko so prišli domov, spet zredili. »Zato je še vedno edini in najbolj učinkovit recept dokončna sprememba življenjskega sloga. To pomeni več gibanja, pet obrokov na dan, mešana zdrava prehrana in izogibanje visoko kalorični hrani, kot so denimo mastne jedi, sladkarije, sladke in gazirane pijače... »Vedeti moramo, da se debelost sicer da zdraviti, ne moremo pa je pozdraviti,« opozarja doc. dr. Pfeifer.

Za najhujše primere debelosti (morbidne) se v zadnjih letih tudi v Sloveniji izvaja tako imenovana bariatrična kirurgija. Gre za kirurške posege na prebavilih, ki preprečujejo, da bi bolnik zaužil velike količine hrane, posledično pa prispevajo k zmanjševanju teže. Desetletna študija, ki je bila objavljena nedavno, je, kot pravi doc. dr. Pfeifer, pokazala, da tovrstni posegi v resnici zmanjšujejo umrljivost in število bolezni, ki so povezane z debelostjo, ker omogočijo trajno zmanjšanje telesne teže.

Sicer pa je vzrokov za debelost več. Je dedno pogojena, vendar je od dejavnikov okolja odvisno, če se razvije ali ne. Eden od njih so denimo psihične težave, na katere se ljudje različno odzovejo, nekateri jedo premalo, drugi preveč. Slednji navadno v težavah posegajo po sladkarijah, saj gre za vzorec, ki ga nosijo že od otroštva (če si bil priden, si dobil čokolado, zato predstavlja čokolada tolažbo tudi v odraslosti). Pogosto se zredijo tudi tisti, ki prenehajo kaditi. Spremeni se namreč presnova, zato hrana ni le mašilo, ampak gre za vpliv pomanjkanja nikotina. Priporočljivo je, pravi doc. dr. Pfeifer, da tedaj bivši kadilci povečajo telesno dejavnost. Debelosti so podvrženi tudi otroci, ki se rodijo s prenizko telesno težo (tako imenovani »shirančki«). Ženske se pogosteje zredijo, ko se pojavijo hormonske spremembe: v puberteti, ob nastopu menopavze, po nosečnosti, med jemanjem kontracepcijskih tablet, k debelosti so posebej nagnjene bolnice s sindromom policističnih jajčnikov.

Klobase še dovoljene

Problem debelosti se torej očitno vse bolj širi tudi med Slovenci. Kaj storiti? V okvirju predstavljamo nekatere metode, ki so jih uvedli v nekaterih državah EU (povzeto po Globusu), vendar se tako drastične metode pri nas (še) ne obetajo. Na ministrstvu za zdravje pravijo, da Slovenija sodi med države, ki so se te problematike zelo zgodaj zavedle in tudi pripravile določene ukrepe. Med drugim so letos sprejeli strategijo na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja za obdobje od 2007 do 2014. Med drugim so oblikovali smernice za prehrano otrok in mladostnikov, za prehrano študentov v sistemu subvencioniranih študentskih bonov, ki jih bodo morali gostinski ponudniki v prihodnje upoštevati, v teku je raziskava o porabi soli s programom ozaveščanja o škodljivosti prekomerne uporabe, pripravljajo različne delavnice o zdravem življenjskem slogu in podobno. O tem, da bi Slovencem z zakonom prepovedali jesti mastne klobase, hamburgerje, krompir in sladkarije ali financirali uspešno hujšanje, kot je to primer v enem od italijanskih mest, za zdaj (na srečo mnogih ljubiteljev dobre jedače) še ni slišati...




V Nedeljskem med drugim preberite še:
  • Ujetniki lastnih bolezni - ali pasjega šefa?
  • Tretja plat: Vremenske hišice
  • Za rešetke, ker je nalomil lopova?
  • Iskrica Nedeljskega: Strah pred vodo se je zarezal v kosti
  • Povabljeni ste na kavo: Mag. Viktor Vauhnik
  • Pravne bitke: Za božjo voljo, ubogajte ministra!


In še:
  • Bili smo na vaji: Hrvaška koraka v Nato
  • Podlistek: Smrt Janeza Pavla I.
  • Barbara Verdnik: V ustavi demokracija, v praksi pa diktatura
  • Akcija Nedeljskega: Česa vsega turisti ne izvedo o nas
  • Ššššššepet Aleksandra Lucuja
  • Alpsko smučanje: Andrej Jerman
  • Čakanje na "penzijo" je preteklost