Spletna mesta družbe Dnevnik, d.d., uporabljajo piškotke

Nova evropska direktiva zahteva, da od vas pridobimo soglasje za namestitev piškotkov na računalnik in vam omogočimo upravljanje z njimi. Dnevnik, d.d., uporablja piškotke, ki so nujno potrebni za delovanje strani, analitične piškotke, ki nam olajšajo izboljševanje uporabniške izkušnje, ter piškotke zunanjih partnerjev, kot so oglasni piškotki, s katerimi vam ponujamo relevantne oglase.

S klikom na spodnji gumb soglašate z uporabo piškotkov.

 Strinjam se

  • Kaj so piškotki in kako delujejo »

    Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki jih vaš računalnik shrani ob prvem obisku spletne strani. Z njihovo pomočjo si spletna stran zapomni vašo napravo in nastavitve, ki ste si jih izbrali.

  • Spremeni nastavitve piškotkov »

    Nastavitve piškotkov lahko kadarkoli spremenite tudi na povezavi »O piškotkih« na dnu strani.

RSS

DEMOKRACIJA TAKO IN DRUGAČE

Dr. Ludvik Čanžek: "Lahko me le še ubijejo ..."

V Sloveniji sem vedno videl mater, a njeni oblastniki dovolijo le, da mi je mačeha – To je mafija, ne demokracija – Katastrofa, za tako domovino se jaz nisem boril, je rekel Pučnik ob slovesu!

Dr. Ludvik Čanžek bo ta mesec praznoval 80 let. Je eden tistih redkih korenjakov, ki so za svoja načela pripravljeni pretrpeti prav vse. In Ludvik je pretrpel! Še deček partizanščino, kot fant Goli otok, mož preganjanje Udbe, boljševistični in – kot sam pravi – zdaj še »janševistični« teror. Ta ga tudi precej stane. Trdi, da mu za dolgove Janševe stranke in njenega trobila Demokracije rubijo vsako pokojnino, tako da se mora preživljati s 380 evri mesečno. Zato je prepričan, da mu je Slovenija bila vedno le mačeha. Čeprav je bil za domovino pripravljen tvegati tudi glavo, so njeni oblastniki vselej poskrbeli, da mu ni mogla biti mati. Svojo usodo primerja z ono pokojnega prijatelja Jožeta Pučnika.


Rodil se je v revni kmečki hiši. Mama ga je dala v šole, »da bi mu kdaj boljše šlo kot njej«. Komaj sedemnajstleten jo je mahnil k partizanom na Kozjansko. Po vojni je hodil v celjsko gimnazijo, še kot dijak stopil v komunistično partijo in »mladostno verjel vse, kar so ta visoki rekli«.

Zato je leta 1948 prostodušno kritiziral aristokratsko življenje maršala Tita. Takoj so ga vrgli iz partije, ga leta 1949 tik pred maturo zaprli in po 132 dneh v samici celjskega Starega piskra poslali na Goli otok.

Ko se je vrnil, je opravil privatni izpit zadnjega razreda in maturo, se vpisal na univerzo in diplomiral iz matematike. Pet let je bil profesor na idrijski gimnaziji, nato je odšel v ljubljansko Vego in se ukvarjal z optiko. Delo in posli so ga pripeljali v Švico, kjer je ostal, doktoriral iz fizikalnih znanosti in ustanovil lastno firmo za raziskave in razvoj optike. Razvijal je tehnične in medicinske endoskope, dva specialna objektiva za NASA, za njen prvi polet človeka na luno leta 1969. Izumil je še nekaj specialnih objektivov za infrardeče kamere ter za nočno gledanje. Uporabili so jih za nemški tank leopard in kot ciljne daljnoglede za puške. Ima 17 mednarodnih patentov, od Japonske, Izraela, Združenih držav…

Več v tiskani izdaji Nedeljskega.

Reproduciranje, povzemanje in citiranje vsebin je dovoljeno ob pogojih in na način, ki so navedeni tukaj.

Komentarji

Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.

Prijavi sovražni govor