Za večino najstnikov po svetu bo 10. december običajna sreda. Za avstralsko mladino pa ta datum pomeni konec dobe, kot so jo poznali. Če bo obveljala volja vlade v Canberri, bodo takrat ugasnili zasloni na platformah, kot so instagram, tiktok in snapchat, za vse državljane, mlajše od 16 let. Gre za enega najstrožjih in najbolj radikalnih zakonodajnih poskusov regulacije spleta v demokratičnem svetu.
Vendar pa se v ozadju te politične odločitve, ki jo vlada predstavlja kot nujen ukrep za duševno zdravje skupnosti, odvija pravna drama z bibličnimi razsežnostmi – sodobna bitka Davida proti Goljatu. V vlogi Davida pa ne nastopa tehnološki milijarder ali opozicijski politik, temveč 15-letni fant.
S podporo skupine za digitalne pravice Digital Freedom Project je najstnik na avstralsko vrhovno sodišče vložil tožbo, s katero želi ustaviti uveljavitev zakona. Njegov argument ni zgolj upor proti odvzemu zabave, ampak gre za ustavno vprašanje svobode govora in varnosti. Mladi tožnik trdi, da bo prepoved dosegla ravno nasprotno od želenega – namesto da bi mlade zaščitila, jih bo potisnila v temne, neregulirane kotičke interneta, kjer so nevarnosti še večje in nadzor nemogoč.
»1984« v letu 2024?
Retorika, ki spremlja tožbo, je ostra in prežeta s strahom pred državnim nadzorom. »Ne smemo dopustiti, da nas utišajo,« je v izjavi za javnost dejal mladi tožnik, ki opozarja na nevarnost družbene segregacije med tistimi, ki bodo našli tehnološke obvode (od VPN-omrežja do lažnih profilov), in tistimi, ki bodo slepo sledili zakonu.
Primerjava z literaturo je bila neizogibna. »Počutim se kot v knjigi 1984 Georgea Orwella. To me navdaja s strahom,« je dodal in s tem povzel občutke dela generacije, ki interneta ne dojema kot dodatka k življenju, temveč kot prostor, kjer se življenje odvija. V skupini Digital Freedom Project opozarjajo, da so današnji 15-letniki »volilci jutrišnjega dne« in da je ignoriranje njihovega glasu politično tvegano početje. Zakon so označili za »grobo pretiran« poseg v zasebnost, ki diši po digitalni prohibiciji.
Na drugi strani barikade stoji vlada, ki se zaveda, da s tem ukrepom nagovarja predvsem zaskrbljene starše. Tamkajšnja ministrica za komunikacije, ki je javno stopila v bran zakonu, je bila jasna: »Vlada ostaja neomajna. Smo na strani staršev, ne na strani tehnoloških platform.«
Svetovni trend ali osamljen eksperiment?
Argumentacija Canberre je preprosta in čustveno nabita: družbena omrežja so postala gojišče anksioznosti, motenj hranjenja in plenilskega vedenja. Z odstranitvijo najranljivejših uporabnikov naj bi se ta tveganja zmanjšala. Toda kritiki opozarjajo, da gre za naiven pogled na tehnologijo. Namesto izobraževanja o varni rabi spleta se država zateka k prepovedim, ki so se v zgodovini interneta redko izkazale za učinkovite.
Avstralija v svojem križarskem pohodu proti Silicijevi dolini ni povsem osamljena, čeprav je najbolj odločna. Tudi v Evropi se krepi sentiment proti nenadzorovani rabi družbenih omrežij. Danska je, denimo, napovedala podobno smer, s prepovedjo za otroke, mlajše od 15 let, vendar s pomembno varovalko – starši bodo lahko otrokom od 13. leta dalje dovolili dostop. Avstralski model takšne prožnosti ne dopušča. Meja je fiksna in neizprosna.
To poraja vprašanje izvedljivosti. Kako bo Avstralija, država z enim največjih deležev uporabnikov pametnih telefonov na svetu, tehnično uveljavila to blokado? Zahteva po preverjanju starosti bi lahko pomenila, da bodo morali vsi uporabniki, tudi odrasli, platformam posredovati osebne dokumente ali biometrične podatke, kar odpira Pandorino skrinjico vprašanj o zasebnosti in varnosti podatkov.
Velikani vračajo udarec
Medtem ko 15-letnik bije bitko na ustavni ravni, se v ozadju pripravlja bitka korporacij. Po poročanju medijev tudi YouTube, hčerinsko podjetje Googlovega Alphabeta, pripravlja pravne ukrepe. Za tehnološke gigante avstralski zakon ne pomeni zgolj izgube dela trga, ampak nevaren precedens. Če pade Avstralija, bi lahko sledile druge države.
Avstralija se v prihodnjih tednih spreminja v globalni laboratorij. Svet bo opazoval, ali lahko sodobna demokracija učinkovito prepove tisto, kar je za mlade postalo enako samoumevno kot zrak, ki ga dihajo, ali pa bo poskus ustvaril generacijo digitalnih disidentov, ki bodo državo in njene prepovedi preprosto – preigrali.
