Kriza
Enakost je boljša za vse
Ameriški ekonomisti in angleški znanstveniki opozarjajo, da so prav vse večje razlike v dohodkih znotraj nekaterih ključnih kapitalističnih držav precej prispevale k izbruhu sedanje krize in k vse večjemu nezadovoljstvu v teh državah
Minula tri desetletja so bila krasen čas za bogate. Bolj ko so bili bogati, bolje jim je šlo. Medtem ko je spodnjih 90 odstotkov prebivalstva vse bolj zaostajalo za zgornjimi desetimi odstotki, je tudi v zgornjem razredu večina vse bolj zaostajala za zgornjim odstotkom oziroma tisočinko. Najbolj očitno je to v ZDA in Veliki Britaniji, ki sta v 80. letih s prihodom Reagana in Thatcherjeve krenili po poti neoliberalizma in njegove mantre o privatizaciji, deregulaciji in krčenju vloge države. Če je med letoma 1947 in 1979 zgornjih 0,1 odstotka Američanov v povprečju zaslužilo 20-krat več kot spodnjih 90 odstotkov, je v zadnjih letih to razmerje že preseglo 80-kratnik. Še leta 1979 je zgornjemu odstotku pripadla tretjina kapitalskih dobičkov, po letu 2005 pa že več kot dve tretjini. Prihodki zgornjega odstotka so v tem času zrasli za 277 odstotkov, povprečni realni dohodki ameriških delavcev pa so stagnirali. Medtem ko se naši sedanji oblastniki za čuda še zgledujejo po angloameriškem neoliberalnem modelu in celo hvalijo Reagana, ugledni ameriški ekonomisti opozarjajo, da sta prav njegova politika in vse večja neenakost v družbi med glavnimi krivci za sedanjo krizo.
"Še pred izbruhom finančne krize sem pogosto opozarjal na veliko neenakost prihodkov, ki je dosegala raven, na kakršni ni bila že od leta 1929. Dejstvo, da je veliki predkrizni neenakosti zopet sledila velika kriza, bi morda lahko bilo naključje, a skoraj gotovo izraža skupne vzroke obeh pojavov. V ZDA, Veliki Britaniji in deloma tudi v drugih državah je leta 1980 prišlo do velikega političnega obrata v desno. To je prineslo velika zmanjšanja davkov za najbogatejše in spremembe v družbenih normah, prav tako pa finančno deregulacijo in nenadzorovane nove oblike bančništva, kar je vse pripravilo oder za novo krizo," ugotavlja v svoji letošnji knjigi
Končajmo krizo zdaj! (End this depression now!)nobelovec
Paul Krugman. Precejšnjo vlogo pri krizi je imela neenakost. Ena običajnih posledic slednje je zaostajanje povpraševanja za ponudbo, saj se denar vse bolj kopiči v žepih peščice ljudi, ki vsega niti ne morejo zapraviti in zato pač sedijo na njem, medtem ko si večina vse bolj obubožanih ne more privoščiti kaj več od najnujnejšega. A po Krugmanovem mnenju vsaj za začetek sedanje krize v ZDA niti ni bila značilna premajhna potrošnja, ampak prevelika, saj so jo takrat še omogočali zelo dostopni krediti. Vse večji prepad med prihodki pa je povzročil, da so si manj premožni naložili preveč dolgov. Rast prihodkov najbogatejših, ki si trošenje lahko privoščijo, pač rado poveča apetite tistim, ki se zgledujejo po bolje stoječih, a zato končajo v dolgovih. "Največji vpliv rastoče neenakosti na krizo pa je bil in še vedno je političen. Če se vprašamo, zakaj so bili politiki tako slepi za nevarnosti finančne deregulacije in so še vedno slepi za ustrezen odgovor na krizo, se je treba spomniti, da je človeka težko prepričati o razumevanju nečesa, če je plačan, da tega ne razume. Denar kupuje vpliv - velik denar kupuje velik vpliv. In politika, ki nas je pripeljala tja, kjer smo, resda ni nikoli naredila kaj prida za večino ljudi, je pa bila vsaj za nekaj časa zelo dobra za peščico na vrhu," pravi Krugman, ki se mu še vedno toži po ZDA iz obdobja po drugi svetovni vojni do poznih 70. let. "To je bila družba brez skrajnosti v bogastvu in revščini, družba skupnega razcveta, v kateri so močni sindikati, visoke minimalne plače in progresiven davčni sistem pomagali omejiti neenakost."
Lažnive puhlice
(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)
Več v tiskani izdaji Nedeljskega.
Komentarji
Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.