DR. ROMAN KUHAR, SOCIOLOG
Pri nas je sovražni govor nagrajen
Internet je pravo leglo širjenja nestrpnih misli, ko gre za prave pljuvalnike - Nevarnost je v tem, da se zaneti strasti množic
Letošnjega maja so v ZDA objavili svoje tradicionalno poročilo o stanju človekovih pravic v letu 2011, v katerem so posebno poglavje namenili tudi Sloveniji. Poudarili so posamezne primere nestrpnosti ter sovražnega govora, kot sta antisemitizem in homofobija. Tudi doma so romske organizacije omenile, ob razpravah o družini Strojan, da že dolgo opozarjajo na nevarno raven sovražnega govora in nestrpnosti do Romov. Ob mnogih zadnjih dogodkih, predvsem na domačem političnem parketu, se torej znova razpravlja o sovražnem govoru. Nazadnje se je ob akciji umetnika Deana Verzela Sveti križ 2 odzval tudi predsednik republike Danilo Türk. Slednji se zavzema za spoštovanje umetniške svobode, a ob tem poudarja, "da se morajo umetniki zavedati, da so lahko njihova dejanja, zlasti če so zavestno provokativna, sprejeta in razumljena tudi kot žalitev osebnih, verskih ali drugačnih čustev".
V svojih izjavah se je že večkrat opredelil proti sovražnemu govoru, zlasti ko je ta usmerjen proti posameznikom ali skupinam ljudi na podlagi njihovega verskega prepričanja ali katere koli druge osebne okoliščine. Pri sovražnem govoru gre za izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi diskriminatorne, najsi bodo ksenofobične, rasistične, homofobične in podobno ter so uperjene proti različnim manjšinam, od etničnih, narodnih, verskih, kulturnih, spolnih in podobno.
O tem smo se pogovarjali s sociologom dr. Romanom Kuharjem, izrednim profesorjem z oddelka za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete.
Čeprav si v Sloveniji prizadevamo za razlikovanje "običajnega" od "sovražnega" govora, se mnogi sprašujejo, zakaj ne poznamo razlike oziroma meje.
"Zato ker je ta meja v večini primerov zabrisana. Čeprav v pravnem smislu lahko definiramo nekatere pogoje, ki morajo biti zadoščeni, da lahko govorimo o sovražnem govoru, je ta v vsakdanjem življenju odvisen tudi od meje, ki jo postavi sogovornik oziroma še pogosteje določena družbena skupina. Še en razlog tiči tudi v dejstvu, da je meja med sovražnim govorom in svobodo govora tanka - a to nas ne odvezuje od tega, da smo, še posebno v javnem prostoru, ves čas pozorni na to mejo. Na splošno lahko rečem, da je sovražni govor tisti, ki temelji na prepričanju, da so določene družbene skupine manjvredne. Sestavni element sovražnega govora je zato vedno intenca, torej namen, ki se skriva v ponižanju, žaljenju, ustrahovanju, poslabšanju položaja tistih, proti katerim je naperjen. Praviloma je naperjen proti družbenim manjšinam. V slovenski zakonodaji boste sicer zaman iskali izraz ‚sovražni govor‘. To, kar razumemo pod sovražnim govorom, je zapisano v 63. členu ustave (prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti), v 297. členu kazenskega zakonika (javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti) in v 8. členu zakona o medijih, ki prepoveduje razširjanje programskih vsebin, ki bi spodbujale k neenakopravnosti ter nestrpnosti. Slednje je zelo pomembno, saj so prav mediji pogosto kanal za širjenje ali reproduciranje sovražnega govora."
Več v tiskani izdaji Nedeljskega.
Komentarji
Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.