Zakonodaja
Še en čudežni zakon proti barabam
Celo finančni minister Janez Šušteršič je govoril o tem, da sistem za pobiranje davkov na Dursu ne deluje. Nekateri mediji že objavljajo podatke o tem, da smo državljani ob koncu lanskega leta dolgovali državi skorajda milijardo evrov, kar naj bi se v minulih mesecih letošnjega leta povečalo na skorajda poldrugo milijardo.
Zdaj naj bi se tudi davčni inšpektorji nadvse uspešno vključili v dejavnosti, ki jih določa zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Zakon je, kot so sporočili z ministrstva za pravosodje, začel veljati 29. novembra lani, v uporabi pa je šest mesecev po njegovi uveljavitvi, to je od 30. maja letos.
Vendar. Po zanesljivih podatkih je ta hip v Sloveniji že "zamrznjenih" kakih 80 milijonov evrov, torej je tudi brez omenjenega zakona mogoče marsikaj storiti pri nezakonito pridobljenem premoženju. O tem smo se pogovarjali z Andrejo Lang, v. d. generalne direktorice direktorata za zakonodajo s področja pravosodja v ministrstvu za pravosodje.
80 milijonov za državo?
"V resnici je teh 80 milijonov zamrznjenih kot začasno zavarovanje skladno z določili zakona o kazenskem postopku in ne zakona, o katerem govorimo. Ob začetku kazenskega postopka mora tožilstvo sodišču dokazati, da je bila s kaznivim dejanjem pridobljena protipravna premoženjska korist. Ta se zavaruje, na koncu kazenskega postopka pa je mogoče premoženje zaseči.
Omenjeni ZOPNI pa stvari zajema širše, ker ne gre več za premoženje, pridobljeno s kaznivim dejanjem, temveč gre lahko tudi za premoženje, za katero obstaja sum, da ne izvira iz zakonite dejavnosti."
Več v tiskani izdaji Nedeljskega.
Komentarji
Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.