Zbirateljstvo

Pot od hrčka do filatelista

Brez zbiralcev bi pošte izdajale veliko manj različnih znamk - Danes je zasebnih pisem bistveno manj, na službeno pošto pa se znamke praviloma ne lepijo

Ljudje so že v prazgodovini začeli zbirati vse mogoče, ker jim je bila všeč ali oblika ali barva, potem pa je zbirateljstvo postalo sestavni del razvoja družbe. Stari Grki so načrtno zbirali umetnine, evropski zbiralci so svoje zbirke skrivali, Azijci so jih pokazali z velikim ponosom. Ob vsem tem zbiranju vsega mogočega so se davnega leta 1863 v Londonu zbrali še eni zbiratelji. To je bila prva organizirana skupina zbiralcev znamk in britanski zoolog dr. John Edward Gray je takrat očitno vedel, kaj se bo zgodilo. Spravil je namreč celo polo črnih penijev, prvih znamk, ki so izšle 6. maja 1840. Pozneje je zbiral vsako novo serijo in to so potem počeli tudi mnogi drugi. Slovenci smo se filatelije, torej zbiranja znamk, organizirano lotili že leta 1919 in dve leti pozneje so takšno združbo ustanovili tudi v Celju. Želja po zbiranju je pač človeku prirojena in z zbiranjem različnih predmetov se ukvarja okoli 30 odstotkov mladih in vsaj deset odstotkov odraslih. Verjetno so iz enakega razloga kot vse drugo ljudje začeli zbirati tudi znamke. O zbiranju znamk veliko ve mag. Bojan Bračič, podpredsednik slovenske filatelistične zveze, ki je bil do upokojitve zaposlen na oddelku za znamke Pošte Slovenije. Tudi slovenska pošta namenja znamkam posebno pozornost, navsezadnje je celo naše gore list Lovrenc Košir, uradnik avstro-ogrskega dvornega poštnega knjigovodstva, pet let pred Rowlandom Hillom ponudil idejo o poštni znamki, vendar so njegovo idejo zavrnili. Hill je tako postal "oče znamk", mi pa smo lahko le ponosni na to "našo idejo".

"Poštne znamke imajo štiri funkcije: so pripomoček v poštnem prometu, objekt zbiranja, promocijsko in propagandno sredstvo ter lahko služijo kot sredstvo za nalaganje kapitala. Za pošte sta pomembni predvsem prvi dve funkciji. Znamke izdajajo, da lahko uporabniki poštnih storitev z njimi označijo plačano poštnino. Prilepljene na pošiljko so dokaz, da je bila storitev prenosa pošiljke od pošiljatelja do naslovnika plačana. To je osnovna funkcija znamk in zaradi tega so sploh nastale.

Če znamke kupijo zbiralci in jih dajo v albume, je to za pošto dober zaslužek. Brez zbiralcev bi pošte izdajale veliko manj različnih znamk."

Kako pomembne so bile znamke nekoč, kako pomembne so danes, če vemo, da pošiljamo vse manj pisem?

"Razlika v pomembnosti je opazna pri prvi funkciji znamk, saj jih dandanes v poštnem prometu resnično potrebujejo manj kot nekoč. Bistveno manj je zasebnih pisem, na službeno pošto pa se znamke praviloma ne lepijo. So pa znamke v tej funkciji še vedno potrebne. Kot že rečeno, je tu še vedno veliko število zbiralcev, poleg tega pa imajo znamke dandanes pomembno propagandno in promocijsko funkcijo. Motivi na znamkah prikazujejo naravno in kulturno dediščino neke države, obveščajo o športnih in drugih dogodkih in njihovih obletnicah, opozarjajo na sodobne probleme (droge, alkohol, podnebne spremembe in tako dalje) in vse to lahko izdajatelji znamk izkoristijo za predstavitev dogodkov in svoje države."

Več v tiskani izdaji Nedeljskega.