Eden najeminentnejših strokovnjakov za čas druge svetovne vojne, zgodovinar dr. Marjan Žnidarič, upokojenec, prej pa dolgoletni ravnatelj Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru, poudarja, da je zagotovo več kot tri četrt borcev prihajalo iz tradicionalno vernih družin. "Še zlasti po letu 1943 so bili med mobiliziranci v veliki večini verni mladeniči in mladenke. Mnoge večje oborožene formacije slovenske partizanske narodnoosvobodilne vojske so imele svoje verske referente in partizanske duhovnike. Tako je bil duhovnik Franc Šmon iz Špitaliča borec Bračičeve brigade, Jože Lampret, župnik iz Šaleške doline, je bil verski referent in duhovnik v znameniti XIV. diviziji. V Mariboru živi še zelo živahen 90-letni jezuit pater Franc Cerar (avtor odmevne knjige z naslovom Partizan nekoliko drugače - Obzorja, 1988), ki se je boril na Dolenjskem… Ugledni zgodovinar dr. Metod Mikuž je bil kot mlad duhovnik nekaj časa tajnik ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana, od tam je šel v partizane. Bil je celo verski referent pri glavnem štabu partizanske vojske…"
O tem, kako so se v svojih vojaških partizanskih enotah z ramo ob rami borili verujoči in neverujoči, smo se pogovarjali s tremi partizani, z znamenitim poveljnikom Francem Severjem Franto (89 let) iz Ljubljane, njegovim kurirjem Francem Bero (85) iz Slovenske Bistrice in aktivistom Ivom Grobelnikom (91) iz Celja. Vsi so še letom navkljub in prestanim strahotam čili in vitalni. Z razumevanjem, a hkrati s tiho bolečino pripovedujejo, kako jim ni vseeno, kaj se danes dogaja z našo domovino, kako jo vodimo, kako se borimo za njeno zdajšnjo sprotno osvobajanje iz krempljev sodobnih nevarnosti, ki nas ogrožajo (sodobni imperializem, pohlep, brezčutno izkoriščanje, kraja skupnega premoženja, demontaža socialne države, potrošništvo, globalizem brez domovinskosti, odsotnost temeljne srčnosti in empatičnosti). Zoper te in take nečednosti so partizanili, trpeli in umirali! S podobnimi strumnim vrednostnim nabojem so se borili Maistrovi borci ob koncu 1. svetovne vojne in veterani v vojni za samostojno Slovenijo leta 1991. Slovenci smo znali stopiti skupaj, ko je šlo zares, a smo se takrat, celo v najusodnejših dneh tuje okupacije, znali tudi deliti. Skupna vera v boga, ki ga opisujejo v evangelijih, bi nas morala povezovati v Ljubezni, a žal ni bilo vselej tako…
(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)
