Boj afriškega srca za slovenstvo

Milena Dora

Pred štirimi desetletji se je v Prekmurju rodila temnopolta deklica, Sara Rajh. Pravi mali čudež na slovenskem podeželju, kjer ljudje od blizu še nikoli niso videli temnopoltega človeka. Svoje otroštvo je preživela na Moti, vasici ob reki Muri, in v Ljutomeru, ki ga strne do današnjih dni: "Babica Madžarka, dedek zaveden Slovenec, čudovita mama in sorodniki iz Ljutomera in okolice. Oče Ganec, ki je študiral v Ljubljani in bil eden prvih afriških študentov v Sloveniji. Mož je Avstrijec, zato sedaj živim v Avstriji, v Gradcu, a sem po duši ostala Slovenka, prava Prlečka. Sinova Lan in Lenz odraščata dvojezično, a sta bolj Avstrijca, kljub mojim prizadevanjem, skoraj tedenskim potovanjem v Slovenijo, večkratnim obiskom dedka in afriške družine v Gani. Očitno ima trenutna politična in družbena situacija v Avstriji o rasni diskriminaciji in nacionalističnem simpatizerstvu tudi po Heiderjevi smrti dovolj moči, da vpliva tudi na obnašanje mladih," ugotavlja Sara.

Slovenka v Gradcu

Zato si Sara v Gradcu skupaj z lektorico slovenskega jezika na graški univerzi, Kasildo Bedenk, prizadeva ustanoviti slovensko društvo. Da bi imeli številni Slovenci v Gradcu možnost, da se učijo slovenščine, da se družijo, imajo knjižnico in na voljo slovenske časopise. To so velike Sarine želje, zato pravi: "Slovenci, ki živimo v Gradcu, nimamo svojega kulturnega društva, čeprav je bilo oktobra 2007 prijavljenih 455 Slovencev z začasnim in 1001 Slovenec s stalnim prebivališčem v Gradcu. Mislim, da si Slovenci v Gradcu zaslužimo povezavo z domovino in tudi med seboj, čeprav nismo manjšina."

Sara je leto in pol ob četrtkih zjutraj poročevalka Radia Murski val iz Gradca. "Izziv sem sprejela, ker skušam poslušalcem v Pomurju ob zanimivih dogodkih in novicah iz Avstrije pokazati, kako se določenih težav in njihovega reševanja lotevajo preko meje. Večkrat se mi zdi, da stvari pri drugih ni treba posnemati ampak razumeti in jih prilagoditi svojemu načinu življenja." Čeprav arhitektka je večji del svojega bivanja v Avstriji delala na različnih bilateralnih projektih: "Avstrijci so zelo inovativni. Ideje znajo razviti in jih tudi dobro tržiti. Navadno prihajajo ideje od spodaj navzgor in ne od delavcev razvojnih agencij ali ministrstev, kot je to pogosto pri nas. Tudi z evropskim denarjem si včasih po nepotrebnem otežujemo stvari, namesto da bi pristojne službe izvajalce projektov podpirale, da bi porabili čim več denarja."

Več v tiskani izdaji Nedeljskega.