Težko si je predstavljati bogastvo slovenske literature brez Frana Milčinskega in njegovih vrlih Butalcev. In – priznajmo – v vsem času, po slavni osamosvojitvi Slovenije, smo pogrešali drzne ideje naših Butalcev. Pred dobrim mesecem je končno le prišla ta težko pričakovana ideja.
Kot veste, ima vsaka naša vas majhno, a za vse nas najlepšo kapelico. Pa se je v Butalah širil glas, da so Tepanjčani svojo kapelico za stolnico proglasili. Vrli Butalci so odločno nastopili in, Tepanjčanom v brk, svojo kapelico za katedralo razglasili. V tej katedrali se je nato sestal cvetober razumnikov in jo imenoval za katedralo svobode. Lepega dne so namreč obravnavali starogrško obliko demokracije, ki je res bila nesvobodna. Pri odločanju so lahko sodelovali le premožni moški, ne pa ženske, sužnji in tujci. Razumniki naše katedrale svobode so sklenili, da odslej pri odločanju lahko svobodno sodelujejo vsi, torej premožni moški, ženske, sužnji in pri nas živeči tujci. O predsedniku države, in najbrž tudi parlamenta in vlade, pa ne bo volitev, pač pa bomo žrebali. Ni dvoma, to je ideja, vredna naše slavne zgodovine in bo gotovo postala nov mejnik demokracije.
Bodimo konkretni. Recimo predsednika republike ali predsednika vlade ali parlamenta ali državnega sveta bi izmed predlaganih torej dobili kar z žrebom. Dodajmo skromen predlog – mogoče bi bilo še bolj demokratično metati kocko? Tako bi za vsako funkcijo dali možnost šestim kandidatom. Teh šest kandidatov bi lahko izbrali predstavniki ljudstva v parlamentu. Ko gospa Urška reče »glasujemo«, se sicer mnogim fantom zatrese roka, kar je bilo pred kratkim dokazano z glasovalno tehniko. To je podobno, kot če po končanem TV Dnevniku gospa Jasmina reče » ne hodite daleč, ostanite z mano« in jaz pretrpim vse reklame, samo da ostanem z njo. Temu se menda reče mehka moč. Oprostite, me je mehka moč malce zanesla iz vsebine.
Torej, določimo šest kandidatov, jih po abecedi označimo od ena do šest, in vržemo kocko. Pa smo dobili predsednico ali predsednika ter zapovrstjo ostalih pet. Tak sistem lahko uporabimo od vrha države, do najmanjše krajevne skupnosti, in tudi v raznih primerih (npr. na evropskih volitvah, v političnih ocenah, v sosedskih sporih, v bifejskih obračunih itd). Si predstavljate, kako sproščena in nasmejana bo postala Slovenija? Ne bi bilo več osebnih zamer, sovraštva, obračunavanj, maščevanj, obtoževanj itd. Vsega bo kriva kocka, pa še ogromno časa in denarja bomo prihranili.
Ampak, to še ni konec idej. Kaj če bi to kockanje organizirali v Stožicah, ki sprejme preko deset tisoč ljudi? Ob tem bi lahko pobirali tudi stave, in dogodek bi bil zagotovo vnaprej razprodan ter z lepim izkupičkom. Prvi so torej na vrsti novi evropski poslanci. Nikakor pa ne smemo pozabiti na zaporedje osamosvojiteljev, saj bi vsi, še po tridesetih letih, radi bili prvi in edini.
Ja, bleda mati Evropa bo od zavisti dobila rdeča lička, ko bo izvedela za to idejo. Prepričan sem, da bi sedaj tudi Fran Milčinski, skupaj z nami, veselo zapel: Slovenija, od kod ideje tvoje … Veselimo se torej novih idej cvetobera razumnikov iz naše kapelice – oprostite- katedrale svobode.
Janez Zadravec Klugler, Maribor
