Med kopico novic o rešenih in nerešenih težavah pri nas je bil v Dnevniku 13. februarja objavljen tudi prispevek (z zgornjim naslovom) o plačevanju mestnega prometa v Ljubljani. Poudarek je bil na ceni avtobusne vozovnice 1,3 €. in kazni, če ta ni plačana. Obravnavana je bila gromozanska obremenitev sodnikov, izgubljene ure in poti na sodišča, neuporabno izgubljena energija in sredstva pri tem. Rešitev pa je enostavna: globa na licu mesta in položnica. Če je mladoletnik, bodo seveda obveščeni starši za plačilo in bodo prevzeli dodatno vzgojo.
Navajam primer iz velemesta Lyon v Franciji, kjer sem bil nekaj mesecev. Mesečna vozovnica za podzemno je stala okoli 120 tedanjih frankov. Opazoval sem, ali se mi izide, da se vozim brez plačane karte. Naštel sem, da so me na mesec najmanj trikrat kontrolirali. Pojavil se je kontrolor in te pregledal. Če ni bila veljavna karta, je sledila denarna globa kot pri prometnem prekršku. Ni filozofije. Kolikor sem videl, je vse potekalo »športno« in z rahlim nasmeškom. Rezultat mojega opazovanja je bil, da se splača kupiti karto ali mesečno vozovnico, saj bi stale globe polovico mesečne vozovnice več. Nauk. Brez plačane karte se ne splača voziti, je predrago. Izgleda, da so tako Francozi že pred več desetletji razbremenili sodnike, ki so menda tudi pri nas preobremenjeni.
Še tole: ali res ni mogoče, da bi proge ljubljanskega mestnega avtobusa imele redne številke in ne dodatnih a, b, c? Če je nova spremenjena linija, naj ji bo dodeljena nova številka, da vemo, ali se vozimo z znano dvojko ali pa s spremenjeno 417.
Nace Kovačič, Ivančna Gorica