Prebrali smo intervju z Janezom Posedijem, ki je bil objavljen v časopisu Dnevnik 2. avgusta in smo nad njim precej osupli. Posedi je pet let vodil upravo za varno hrano (UVHVVR), a žal kot ena izmed nevladnih organizacij (NVO) s področja živalovarstva v tem mandatu nismo zaznali nobenih pozitivnih premikov v smeri dobrobiti živali – prav tako kot tudi ne v mandatu predhodnice dr. Vide Čadonič Špelič, katere so sedaj polna usta hvale, kako je bilo včasih (verjetno ima v mislih čase njene vladavine na direktorskem stolčku) in kako je sedaj vse narobe. Mogoče je ga. Čadonič Špelič prekmalu začela s politično kariero, preden je dojela, kaj dobrobit živali v praksi na splošno sploh je. Mogoče imata oba ta isti problem.
Povabljeni smo bili tako v njenem mandatu kot tudi v Posedijevem na nekaj srečanj, večkrat smo posredovali predloge za spremembe zakonskih aktov, ki naj bi pomenile pozitivne spremembe predvsem za zapuščene živali v zavetiščih, pa smo bili s strani UVHVVR tretirani kot »pretirano čustveni« laiki, posamezniki, ki nimajo pojma o realnosti, kar pa je popolnoma zgrešena predpostavka. Društva smo tista, ki najbolje poznamo realno stanje na terenu, saj se vsak dan soočamo s tem. Realnost je pa žal tudi na našem prostoru precej kruta. To našo trditev lepo dokazujejo primeri mučenja/slabega ravnanja z živalmi, ki smo jih prijavljali, pa so se inšpektorji delali norca iz nas. Ko pa smo Posedija konkretno osebno v enem primeru zaprosili za pomoč, pa nam je pojasnil, da so inšpektorji pri svojem delu suvereni in da se v njihovo delo ne more vtikati – tudi v primeru, ko je bila je bila situacija nevzdržna in je pristojni inšpektor naredil vse v tej smeri, da bi kontriral nam. Je za Posedija 6 inšpekcijskih ogledov za isti primer normalno, namesto da bi se žival umaknilo iz neprimernih razmer in lastniku izreklo kazen?
Naj vam osvetlimo določena dejstva, ki jih vi, g. Posedi, imenujete »abotna«. Društva in posamezniki že desetletja opozarjamo na kršitve zakonodaje s področja zaščite dobrobiti žival, pa nas veterinarska inšpekcija prevečkrat tretira kot nadlogo in nebodigatreba. V vašem mandatu ni bilo nič drugače – psi lajajo, dokler pač lahko, karavana gre mimo. Tudi takrat ste nas »frcali« kot nadležne muhe, pa bi nas lahko uporabili kot vaše oči in ušesa – brezplačno. Ne razumemo vašega stališča glede svetovalcev, ki jih predlaga novela zakona. To funkcijo prostovoljno društveniki opravljamo že leta in leta, opozarjamo inšpekcijo na primere mučenja/zanemarjanja tako hišnih kot rejnih živali, pa doživljamo zgolj omalovaževanje, šikaniranje in v zadnjem času so moderne tudi grožnje s kaznimi zaradi »lažnih prijav« – nekateri od prijaviteljev so kazni izkusili tudi na lastni koži. Po drugi strani pa imamo informacijo iz inšpektorskih vrst, da v petih letih v primeru enega inšpektorja niti ena prijava ni bila »lažna«, da so bile vse upravičene. Mogoče je moteč dodatni nadzor nad delom inšpektorjev in predlagana komisija, če se svetovalci ne bi strinjali z odločitvijo inšpektorja? Res ne potrebujemo veterinarske izobrazbe, da ugotovimo, da žival stoji do kolen in čez v lastnih iztrebkih. Inšpektorjem nismo nikakršna konkurenca, zgolj pomoč, zato odpora veterinarske stroke na splošno ne razumemo. Pravkar imamo v rokah primer, ko smo na prijavo prejeli aroganten odgovor inšpekcije, pospremljen s prikrito grožnjo zaradi prijave, ter odgovor, da je bilo vse urejeno – stanje sicer ni bilo v skladu z zakonodajo, ampak je bilo urejeno. Danes imamo pa v rokah žival s te lokacije, s katero še zdaleč ni vse tako, kot bi moralo biti, ima velike zdravstvene težave, pa je bilo po inšpektorjevo, ki je na visokem položaju, vse urejeno.
V intervjuju Posedi tudi razglablja o sporu z ministrico Ireno Šinko in poudarja, da obstajata dva načina vodenja: da po prvem ljudi preganjaš, po drugem pa, da vabiš ljudi, da ti sledijo. Je pa pomembno, kateri/kakšni ljudje ti sledijo in kakšen je vodja. Vprašanje pa je, kakšni kadri so sledili Posediju kot vodju. Z našega vidika ne prav zelo zainteresirani za dobrobit živali, vsaj dokler ne pristanejo kot zrezek na krožniku. Torej?
Skrajno morbidno pa je komentiranje (pa ne samo Posedijevo, ampak tudi njenih veterinarskih kolegov po medijih) imenovanja ge. Danuše Štiglic za novo direktorico. Ne vemo, g. Posedi, ali jo sploh poznate in ste se prepričali o njeni strokovnosti. Upamo, da sodbe o njenem znanju in sposobnostih niste izrekli na pamet, vsekakor pa ji v takem kolektivu ne bo lahko. O njenih menedžerskih sposobnostih se bomo vsi še prepričali, si pa upamo trditi, da slabše od njenih predhodnikov/predhodnice ne morejo biti. Je pa ga. Štiglic doslej vsekakor izkazala strokovnost in odločnost v zvezi z dobrobitjo živali, obenem pa upoštevala tudi objektivne okoliščine, zato je vnaprejšnji komentar v zvezi s tem odveč, čeprav se vam je (ponovno) izpodmaknil udoben stolček – po vaši volji ali pač ne.
Melita Trbovšek, predsednica Društva za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka
