V zadnjem času se sliši, da se kakovost življenja starejših, posebno v domovih za starejše (DSO), slabša. Tokrat ne gre za pomanjkanje kadra, denarja, pač pa stihijsko ukinjanje napitkov, s katerimi starejši prejmejo potrebne vitamine, minerale, beljakovine, saj jih z vsakdanjo redno prehrano ne dobijo dovolj.
Pred kratkim se je za to v DSO Bokalci odločil zdravnik Matjaž Figelj, ki je mimogrede samo zunanji sodelavec doma. Specialist interne in paliativne medicine, zdravnik Matjaž Figelj, je starejšim in slabše aktivnim, brez obvestila/privolitve, ukinil prehransko dopolnilo. Glede na njegovo prepričanje, da so/smo svojci težki, da se z nami ne da (Dnevnik, 27. 9. 2023), je ta poteza logična. Kljub samosvojemu posegu zdravnika se ni nihče v domu vmešal v njegovo odločitev. Smatram, da bi se vsaj vodja zdravstvene nege morala. Kot je meni znano, so ostali brez napitkov mnogi starejši. Čemu, mogoče zato, ker se jim življenje izteka, niso aktivni, so dementni ali pa je odločitev tako zelo znanstvena, da je navadni smrtniki ne bi razumeli?
Zdravnik je po lastni presoji, samo na podlagi kartoteke, odločil, da moji mami (in še mnogim) napitek ni v korist. Morda zato, ker je stara, ker se njeno življenje izteka? Še zelo živ je spomin na triažiranje, ki je bilo izvršeno v domu v času korone. Namreč, tudi mama je bila v naboru tistih, ki ne bi bili deležni bolnišnične pomoči in je bila tako obsojena na »udobno umiranje«(po Figlju) ter totalno socialno izolacijo.
Naj poudarim, da mi njegova prepričanja niso blizu, čeprav jih opravičuje kot strokovna. Zagovarjati idejo, da zadnje obdobje človekovega življenja potrebuje samo »udobje« (intervju v Vzajemnosti, aprila 2022) namesto zdravstvene obravnave, pa je, milo rečeno, starizem.
Moja mama biva v domu že desetletje, ima več zdravstvenih in fizičnih težav, pa vendar je še zelo živa, spremlja dogajanje okrog sebe, zato nikakor ne dovolim posega v njeno bit tuji osebi. Zdravnik Figelj celo zagovarja stališče, da so virusi in bakterije prijatelji starejših, saj jim omogočajo, da lahko tako umrejo z več dostojanstva.
Sporočilo o ukinitvi je prišlo prepozno, škoda je bila storjena, gospa je za odpis.
Za mojo mamo je zelo pomembno, da poleg običajne hrane dobiva še potrebna dopolnila, saj je domska (dietna) hrana zanjo premalo oziroma z običajno hrano ne dobi dovolj kalorij ter potrebnih rudninskih, mineralnih in drugih snovi, ki so potrebni za dobro prebavo in moč.
Sprašujem se, do kod bo še šlo odrekanje zdravil, dopolnil, plenic, fizioterapije, kdo odloča o krčenju pravic, višanju oskrbnin zaradi pogleda na park ali za uporabo sodobnega stranišča? Standardi in normativi v domovih so kot znanstvena fantastika.
Se ne bi mogoče kdo (tudi zdravnik), namesto da se ukinja zdravila, dopolnila in pomoč ter nudi« udobno smrt«, zavzel za znižanje količin pomirjeval in uspaval, ki jih, preverjeno, dobivajo stanovalci, posebno tisti zgovorni, da mirujejo in niso moteči v času, ko kadrovska stiska onemogoča pričakovano in zaračunano normalno oskrbo stanovalcem. Želim si, da stvari, za nikogar, ne bi šle naprej v stilu zdravnika Figlja: »Če nekdo peša, ne razmišljajmo, kaj bi naredili, da ne bo pešal, ker tega ne moremo zaustaviti.« (Vzajemnost, april, 2022) Vemo, da je mogoče upočasniti tudi pešanje, ali kot sporoča filozofija Hospica, »dodajajmo življenje dnevom in ne dneve življenju«. Težko je tudi pritrditi mnenju zdravnika, da je življenje s hranilno stomo za vse »neudobno in nedostojanstveno«.
Javno sprašujem vse vpletene, tako domove za starejše, zdravnika Figlja, oba inšpektorata, Skupnost socialnih zavodov, ministra in ne nazadnje tudi svet zavoda DSO Vič Rudnik kot druge odgovorne: kdo sprejema odločitve o osrednjih (zdravilih) ter podpornih sredstvih (npr. prehranskih dopolnilih), kaj se mora pri sprejemanju odločitev upoštevati, s kom in kako se posvetuje, koga in kako odgovorni obveščajo? Tudi v tem primeru se skriva problem (ne)transparentnosti odločitev. Starejši so postavljeni v vlogo objektov, so nemočni, ponižni in adaptirani. Tudi odločitve, ki so izrazito škodljive, se sprejemajo brez njihove ali/in privolitve sorodnikov.
Brigita Kneževič, Ljubljana
