Zaupanje so omajali tudi glavni mediji, ki niso spremljali vedno večjih napetosti in dejanskega razvoja dogodkov na ulicah. Družbeni mediji, predvsem Twitter, so bili v prvih dneh upora tako glavni komunikacijski kanal za prenašanje novic.
Sestava protestnikov bi morala biti podrobneje analizirana že zaradi njihove nenavadne demografije. Sodelujoči namreč prihajajo iz različnih okolij in ne pripadajo nobeni politični skupini ali stranki, vendar predstavljajo ključni del potrošnikov in mladine. Zaradi te značilnosti ne samo vladajoča stranka, ampak tudi opozicijske stranke preučujejo naravo teh demonstracij, in tudi zato teh protestov ne gre primerjati z arabsko pomladjo. Demokracija v Turčiji se sooča z neobičajnim obdobjem, za katero se zdi, da bo postalo mejnik v politiki te države.
Da bi razumeli učinke teh protestov na turško gospodarstvo, je treba podrobno razumeti razvoj dogodkov pred začetkom demonstracij. Istanbulska borza je po uvrstitvi v naložbeni razred s strani glavnih bonitetnih agencij doživela dih jemajočo rast. Ker je turška centralna banka še znižala obrestno mero, je ustvarila spodbudno okolje, zaradi katerega je borza zrasla, turška lira pa izgubila svojo vrednost. Zadnji teden pred začetkom protestov so trgovci razmišljali o možnosti korekcije na trgu in dvomili o sposobnosti turške centralne banke glede ukrepanja na denarnem trgu. Na mednarodnem prizorišču in ob pomoči rastočih 10-letnih državnih, predvsem ameriških obveznic, se je dolar krepil in pritiskal na obrestne mere v hitro rastočih gospodarstvih in njihove valute.
Začetek demonstracij v petek in naraščajoče nasilje čez konec tedna sta zaradi tveganja pomenila veliko večji pritisk na turško liro in borzo, ki je padla za več kot 10 odstotkov. Valutni par USDTRY, ki se je prejšnji teden gibal okoli 1,8700, se je v ponedeljek znašel pri vrednosti 1,900, zaradi česar je bil padec vrednostnih papirjev neizogiben. Glavna skrb na trgu se je nanašala na dohodek iz turizma, saj protesti sovpadajo z visoko turistično sezono. V bližnji prihodnosti bo fokus torej na tej panogi in razvoju povezanih dogodkov na borzi. Ključnega pomena bo tudi odnos vlade pri komuniciranju z javnostjo. Konec prvega tedna protestov se je blag odziv predsednika republike Abdullaha Güla in namestnika predsednika vlade Bülenta Arınça pokazal kot pozitiven korak, vendar bo vrnitev predsednika vlade Erdogana z vnaprej načrtovanega obiska severnoafriških držav pozorno spremljana. Poleg tega so proteste, ki se vedno bolj spreminjajo v festivalsko dogajanje, začeli spremljati tudi glavni mediji.
Okrevanje trga je odvisno od korakov pri sprejemanju zahtev protestnikov, vendar zadnji dogodki kažejo, da se bo pritisk na turško liro, še posebej proti ameriškemu dolarju in drugim valutam držav v razvoju, nadaljeval. Kar zadeva vrednostne papirje, bo slabše stanje lahko le začasno, vendar bo globalni pritisk na donosnost imel učinek. Možna depreciacija lire zaradi teh dogodkov pa bi lahko aktivnosti turške centralne banke postavila pod vprašaj.
Burak Demirpehlivan je finančni strokovnjak pri Saxo Capital Markets Istanbul
