Prodaja družbe Večer

Lastnik, družba Delo, je do 31. marca prisiljen prodati delnice Večera komur koli in za vsako ceno, ker so tveganja neprodaje zaradi možnih finančnih sankcij Agencije za varstvo konkurence višja, kot so kakršna koli komercialna prodajna tveganja. Ugotavljamo, da je Delov nakup Večera že sicer povzročil finančno opustošenje in izčrpanost družbe, ki je pomembno prizadela razvojni potencial celotnega prostora tiskanih medijev. Menimo, da pomenijo »pogodbe z odložnimi pogoji« za medijski prostor in za vse deležnike visoka postopkovna in institucionalna tveganja. Tokratna opcijska pogodba Dela z družbo Medici ne vsebuje niti odložnega pogoja pridobitve soglasja resornega ministrstva, ampak tveganja izpolnitve tega pogoja nosi potencialni kupec. Že doslej znana postopkovna tveganja pa so okrepljena še s tveganji institucionalnih sprememb vladne organizacije (ponovna ustanovitev ministrstva za kulturo) in dodatno s političnimi tveganji zaradi zamenjave vlade.

V dobrih dveh tednih, kolikor je preteklo od podpisa opcijske pogodbe lastnika Večera z družbo Medici, nihče od deležnikov ni naredil nič, kar bi zmanjševalo tveganja. Potencialni kupec še ni plačal kupnine, niti pojasnil njenega finančnega izvora. Vloge za soglasje potencialnega kupca na resornem ministrstvu še niso prejeli. Odzval se ni niti na prošnjo novinarskega aktiva in zastopstva uredništva Večera, ki ga je v upanju, da gre za strateškega kupca, pozval, naj predstavi svoje načrte o razvoju medijskega podjetja. Neodvisno od nejasnih namenov morebitnega novega lastnika obstaja velika možnost špekulativnega prevzema. Prevzemna cena, domnevno nekje med 4 in 5 milijoni evrov, komajda dosega bilančne vrednosti finančnega in materialnega premoženja Večera. Prevzemnik bi zato zelo verjetno lahko zaslužil že s samo prodajo bilančno podcenjenega premoženja.

Večer je idealna prevzemna tarča tudi, ker je podjetje pri bankah skoraj nezadolženo in s solidno likvidnostjo. Zato obstaja možnost, odvisna od načina financiranja nakupa in kreditne sposobnosti kupca, da bo kasneje družba sama servisirala dolgove, nastale s prevzemom. Izpostavljena bo še tveganjem izčrpavanja, s tem pa omejevanjem razvojnih vložkov v kadre in medijske vsebine. Z lastnim kapitalom je družba konec leta 2011 financirala 59,91 odstotka vsega premoženja. V pogajanjih za ceno opcijske pogodbe o nakupu delnic tržne reference medijskega podjetja očitno niso nič štele. Letni prihodek Večera je okoli 15 milijonov evrov. Po ocenah je podjetje leta 2011 predstavljalo 12 odstotkov deleža na oglasnem trgu izdajateljev tiskanih medijev, prodane naklade dnevnika so pomenile 16 odstotkov vseh slovenskih dnevnikov, tržni delež medijskega podjetja, merjen z bruto dodano vrednostjo, je pomenil 12 odstotkov v dejavnosti izdajanja časopisov, zaposleni podjetja 13 odstotkov zaposlenih v izdajanju časopisov. Po raziskavah branosti dnevnik Večer dosega več kot 18 odstotkov dnevnikov ali približno enako kot dnevnik Delo.

Ne glede na aktualnega možnega kupca Večera oziroma prav zato ugotavljamo, da je nevarnost špekulativnih prevzemov medijskih družb v slovenskem medijskem prostoru sploh povezana z nizko ceno le-teh. Opcijske cene, kot je pod odložnimi pogoji za lastnika v stiski sprejemljiva nizka cena tudi v primeru prodaje Večera, pa so med drugim neposredna posledica institucionalnih in političnih tveganj, postopkovnih in sistemskih oziroma zakonodajnih pomanjkljivosti, ki so doslej omogočale nepregledno in škodljivo politično mešetarjenje z mediji, posledično pa tudi z izvajanjem zakonsko slabo definiranega javnega interesa na področju medijev.

Za zmanjšanje vseh naštetih tveganj pozivamo pristojno Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, naj jih pred izdajo soglasja potencialnemu kupcu skrbno pretehta, posebej pa tveganja obstoja in razvoja družbe Večer. Obstoj in razvoj Večera je v neizpodbitnem javnem interesu in je odločilen za raznovrstnost in raznolikost (pluralnost) slovenskega medijskega prostora.