Čestitke g. Borisu Pahorju za njegov pogum biti ponosen Slovenec v času, ko je bilo nevarno ostati pokončen, in to kljub razočaranju, da so ga sonarodnjaki izdali. Ko se je leta 1943, po kapitulaciji Italije, vrnil v rodni Trst, ki so ga zasedli Nemci, so ga aretirali domobranci in predali gestapu. Tako je čas do osvoboditve preživel v nemških taboriščih.
Želim se mu zahvaliti za vse njegove literarne in življenjske dosežke, saj so me njegove knjige navduševale in prepričale o veličini in vztrajnosti slovenskega človeka. Zahvaljujoč takim, kot je on, sem lahko ponosen, da sem Slovenec.
V zahvalo sem napisal skromno pesmico, za katero mi je on dal navdih. Moj poklon, g. Boris Pahor.
Bila je davno roža ena,
Odtrgana od rodne grude,
Rasla je med gostim trnjem
In v sušnih letih zacvetela,
Sodobnica požiga Doma.
Preživela vse je ujme,
A vendar ona ni klonila,
Hlastno je svoj vonj omamni
Ostalim rožam poklonila.
Rasti dolgo, roža vztrajna.
Res ostala bo v spominu.
Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani
