Že v prvi nosečnosti sem imela težave, in sicer z miomom v maternici. Težave so se kazale kot hudi krči in bolečine. Takrat je ginekologinja predpisala stalež do poroda in ZZZS OE Kranj je predlog potrdil in mi zaradi postavljene diagnoze (Mioma uteri) dodelil bolniški stalež.

Tri mesece po porodu sem se po posvetu z ginekologinjo zaradi močnih krvavitev odločila za operacijo. Stanje se je po operaciji bistveno izboljšalo. Nato pa sva se s partnerjem odločila še za enega otroka, saj so nama ginekologi svetovali, naj se zanj čim prej odločiva, če ga želiva imeti.

Takoj po zanositvi so se ponovno pojavile težave. Začele so se močne bolečine v spodnjem delu trebuha, kasneje tudi bolečine v hrbtu, tiščanje navzdol, otrdevanje trebuha ipd. Ginekologinja in osebna zdravnica sta mi predpisali stalež in počitek, po katerem pa se je stanje bistveno izboljšalo. Še preden sem o svoji nosečnosti obvestila nadrejene, pa so ti že želeli izvedeti razlog za mojo bolniško odsotnost, koliko časa bo stalež trajal in celo naj jim posredujem potrdilo osebnega zdravnika, da imam odprt bolniški stalež ter do kdaj bo ta trajal.

Seznanila sem jih, da staleža ni mogoče predvideti ter da bom, ko se bom bolje počutila, prišla na delo. Ker pa so vztrajali pri svojem, sem jim rekla, naj se obrnejo na mojo osebno zdravnico. Kmalu je o mojem bolniškem staležu odločala komisija ZZZS OE Kranj, in sicer imenovana zdravnica Marjana Gaber, dr. med., spec., ki je predloge za podaljšanje staleža zavračala.

V 15. tednu nosečnosti sem bila zaradi hudih bolečin hospitalizirana, in sicer od 4. do 5. februarja letos. Po počitku se je stanje izboljšalo. Ginekologinja je v odpustnici napisala, da svetuje stalež do poroda, kar pa gospa Gaber ni upoštevala.

V odločbo z dne 22. februarja, ki sem jo prejela 21. februarja, je napisala, da se stalež zaključi 14. februarja 2013. To pomeni, da je stalež zaključila kar za nazaj.

Le kako naj bi to predvidela? Naj bi šla kljub predpisanemu počitku s strani specialista v službo in mogoče s tem tvegala zdravje otroka? Na poslano odločbo sem se seveda pritožila, pa tudi na direkciji zdravstvene komisije nisem bila uspešna. V službi sem za te »nepokrite« dni prosila, naj mi odobrijo dopust, pa ga niso hoteli, z izgovorom, da dopusta za nazaj ni možno odobriti. Tako sem šla nazaj na delo.

Nadrejeni sem dejala, da bi se o teh »nepokritih« dneh rada pogovorila z direktorico gospo Brigito Kolenc, vendar do tega pogovora zaradi njihove nezainteresiranosti ni prišlo.

V službi sem komaj opravljala svoje delo, nato pa me je nadrejena razporedila na neprimerno delovno mesto, in sicer v arhiv, kjer sem plezala po lestvi in prenašala zdravstvene kartone v škatlah. Delo sem opravljala naprej in ko sem zaradi bolečin že komaj stala na nogah, sem o tem seznanila tudi nadrejeno ter ji povedala, da takega dela ne zmorem opravljati. V odgovor sem dobila le, kje mi piše, kaj lahko delam in kaj ne, ter da če nimam pisnega potrdila, naj pač delam naprej.

Naslednji dan sem se zaradi bolečin v trebuhu, hrbtu, otrdevanja in tiščanja navzdol oglasila na pregled v porodnišnici. Zaradi bolečin sem komaj hodila. Dežurna ginekologinja me je pregledala, se po telefonu posvetovala še z dvema ginekologoma, nato pa me vprašala, če se zavedam, da imam popadke, in me seznanila, da če se otrok rodi (v 18. tednu), nima možnosti za preživetje.

Tako sem ponovno ostala hospitalizirana od 26. do 28. februarja. Predpisali so mi počitek in smela sem samo do stranišča in nazaj.

V tem času sem po pošti prejela opomin pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi odsotnosti z dela po prvi hospitalizaciji, ko sem imela predpisan počitek in je gospa Gaber odločala o podaljšanju staleža. Tudi po tej hospitalizaciji je predlog za podaljšanje bolniškega staleža romal na ZZZS OE Kranj, kjer se je gospa Gaber ne glede na predlog ginekologa, naj mi odobri 4 tedne staleža, odločila, da moj stalež podaljša le do 4. marca. Ponovno sem se pritožila na direkcijo ZZZS, kjer pa so zapisali, da je odločanje gospe Gaber pravilno.

Po teh hospitalizacijah sem imela še druge zdravstvene težave, prometno nesrečo in zaradi sinove bolezni še nego otroka. Tako sem bila praktično ves čas doma oziroma na bolniškem staležu ali negi otroka.

Z 8. aprilom mi je zdravnica ponovno odprla bolniški stalež. Naj omenim, da je treba zdravstveni karton in predlog zdravnika za podaljšanje bolniškega staleža na komisijo ZZZS poslati šele po enem mesecu za isto diagnozo, kar bi v mojem primeru sledilo 8. maja.

Nato pa sem v petek, 3. maja, prejela odločbo ZZZS OE Kranj, da je moj stalež s 3. majem zaključen. Očitno je nadrejene v službi zelo zanimalo, če je z mojim staležem vse v redu, saj so na ZZZS OE Kranj poslali presojo.

Dne 5. maja sem bila na nujnem ginekološkem pregledu zaradi tiščanja navzdol, otrdevanja trebuha in bolečin. Po pogovoru z ginekologom in opravljeni CTG-preiskavi je ginekolog menil, da bi morala ostati v porodnišnici na opazovanju.

Ker imam, kot sem že omenila, majhnega otroka, sva se z ginekologom dogovorila, da me izpusti domov pod pogojem, da bom doma počivala, prepovedal pa mi je tudi kakršno koli dvigovanje nad 5 kilogramov. Takoj naslednji dan pa sem morala na kontrolo k svoji ginekologinji. Ta je ponovno napisala predlog za stalež, kjer je bila poleg drugih diagnoz vpisana tudi diagnoza grozečega prezgodnjega poroda.

Gospe Gaber se je tudi ta diagnoza zdela povsem nepomembna, kot vse preostale do zdaj, zato je stalež ponovno zaključila. V odločbo, ki sem jo prejela 10. maja, je zapisala, da stalež ni utemeljen oziroma da prejeti izvid ne utemeljuje dodatnega staleža, ter zaključila stalež s 3. majem.

Le kako naj bi nekdo, ki mu specialist predpiše stalež in počitek, vedel, da ZZZS staleža ne bo odobril, pač pa ga bo zaključil celo za nazaj?! Pa smo ponovno pri težavi, ali bodo v službi odobrili dopust za nazaj? Jasno, da ne!

13. maja sem se odpravila v službo, kjer sem se o nastalih težavah hotela pogovoriti z direktorico gospo Brigito Kolenc. Nadrejena mi je zagotovila, da mi bo pogovor omogočen takoj, ko direktorica gospa Brigita Kolenc pride v službo, pa se to le ni zgodilo. Na pogovor me niso poklicali.

14. maja sem ponovno ostala na bolniškem staležu, kar pa je seveda spet zmotilo nadrejene, ki so kaj kmalu ponovno stopili v stik z gospo Gaber in vložili tako imenovano presojo, kako je z mojim bolniškim staležem.

Med tem časom sem ponovno prejela opomin pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Gospa Gaber je kontaktirala tudi mojo zdravnico ter jo zaprosila za zdravstveni karton, hkrati pa ji je razložila, kako se v službi prepiram, da mi grozi odpoved zaradi »nepokritih« dni (dni, za katere ona ni odobrila staleža, nadrejeni pa ne dopusta, jaz pa sem morala na predlog ginekologa počivati) ter da do bolniškega staleža nisem več upravičena, da bo vsak bolniški stalež zaprla, razen v primeru, če bi začela močno krvaveti.

Sprašujem se, kako lahko nekdo, ki te v vsem tem času ni niti videl, kaj šele pregledal, odloča o tem, kdaj ti pripada bolniški stalež? Zakaj je treba potem toliko dokumentacije pošiljati na ZZZS, če tako in tako ne upoštevajo predloga specialista in predloge zavračajo? Ter kako lahko sploh oseba na takem nivoju izusti kaj tako nepremišljenega?

Žalostno, da gospe Gaber ne zadoščajo predlogi in da ne zaupa »kolegom« specialistom, glede na to, da je tudi sama dr. med., spec. Še bolj žalostno pa se mi zdi, da težav oziroma stiske ne razumejo ali pa tudi nočejo opaziti nadrejeni z ozirom na to, da smo zdravstvena ustanova.

Ja, žalostno, toda resnično je v naši ljubi socialni državi možno dopustiti tudi kaj takega! Upam, da se ta ceremonija kmalu zaključi, kajti gotovo vsi dobro vemo, da ves ta stres in pritiski z obeh strani gotovo ne vplivajo dobro name, na mojo družino, kaj šele na malo nedolžno bitje, ki prihaja na svet. Hkrati pa si želim, da o naših usodah (predvidevam, da nisem osamljen primer) ne bi odločali tako nehumani ljudje. Gotovo si vsaka ženska želi normalno nosečnost, vendar po vsej verjetnosti ni sama kriva, če ima zdravstvene težave!

Mojca Haklin, Golnik