Kako to, da Britanci niso imeli zakona, ki bi preprečil takšne anomalije? Enostavno si niso predstavljali, da je kaj takega sploh mogoče. Glede na to, da smo Slovenci rahlo drugačne sorte kot Britanci, so se pri nas zares ukvarjali s to problematiko in celo predlagali ustrezen zakon, toda naši poslanci so bili proti, saj nikoli ne veš, ali ti bo kdaj takšna možnost prišla prav. In, žal, večina je bila takih.
Rad bi, da mediji razkrijejo poslance, ki so menili, da je tudi pravnomočni obsojenec lahko član parlamenta, saj predstavlja svojo skupino v parlamentu. Potem bi morali zahtevati, da imamo v parlamentu tudi predstavnike prostitutk, malih tatov in velikih goljufov. No, ne dvomim, da so tudi taki, toda skrivajo, koga zastopajo.
In danes, leta 2014, smo v podobni dilemi, v kateri so bili Britanci leta 1981. Kako se je pri njih razpletla ta kolobocija?
Zadevo je po kratkem postopku razrešil sam Bobby Sands. Začel je gladovno stavkati in umrl. Britanci pa so sprejeli kratek in jasen zakon, ki preprečuje takšne neumnosti. Glasi se: »Pravnomočno obsojene osebe med prestajanjem kazni ne morejo kandidirati za poslanca. Poslanec, ki je pravnomočno obsojen, bo iz parlamenta izključen.«
Privoščimo si še udarni zaključek. Predlagam našemu pravnomočno obsojenemu poslancu, da si vzame za zgled Bobbyja. Zagotavljam mu, da mu bodo njegovi verniki in uslužbenci (terminologija g. Rupla) stali ob strani, mu postavili spomenik in mu peli večno slavo. To je še vedno bolje, kot da pride resnica na dan. Naši novi poslanci pa naj dodajo našim zakonom dva, prej citirana britanska stavka. Jaz sem iz vsega srca za. Kaj pa vi?
Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani
