In skoraj 60 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da se ne strinja s tem, da je ustavno sodišče vsaj začasno dovolilo Janezu Janši, da se vrne v poslanske klopi, s čimer so varuhi ustave nekako pritrdili zgoraj navedeni manjšini, da tudi zaporniku, če je vanj izvoljen, pripada mesto v parlamentu. Se pa zavedajo, da stopajo po izjemno spolzkem terenu pravne dopustnosti in etične spodobnosti, zlasti ko bi širša javnost znotraj Evropske unije in dlje zaznala, da slovenska ustava in zakonodaja dopuščata, da se do vzvodov oblasti dokopljejo tudi obsojenci in zaporniki. Ob davčnih bi odkrili še eno, nepopisno spornejšo oazo.

Tezo, da ni nič spornega, če na zaporno kazen pravnomočno obsojeni politik sedi in odloča v hramu demokracije, bo ustavno sodišče torej ovrglo. Zato tudi ihta pri odločanju o Janševi pritožbi. Ovrže jo lahko na dva načina: da presodi, da je bila odločitev  parlamentarne večine o prenehanju mandata predsedniku SDS vendarle ustavna in zakonita, ali da slednjemu ugodi v zahtevi, da se nemudoma odpravi obsodba na zaporno kazen zaradi zadeve Patria, ker da je krivična, nezakonita in mu krati človekove pravice. Če preneha biti zapornik, problema ne bo več. Tudi član parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami bo lahko postal. Pred zakonom bo znova povsem čist!

O tem bodo odločali v naslednjih dneh, in to z vso prioriteto na Beethovnovi 10.

Janšev odvetnik, Franci Matoz, je za svojega varovanca napovedal oprostilno sodbo, in to pred novim letom. Zelo suvereno! Mu dinamika obravnave na US pritrjuje? Glede na že videno ob prvi pritožbi nekaj mesecev nazaj, ko so se sodniki za las izognili oprostitvi, ker da še niso bile izkoriščene vse druge predhodne pravne poti, in nazadnje ob vrnitvi Janši statusa poslanca, si drznem napovedati, da bosta Janez in Franci zmagala. Toda, ali bosta zmagali tudi resnica in pravica, je drugo vprašanje. Vsekakor bo to udarec, morda celo rušilni, slovenskemu pravosodju, ker bodo Mozetič, Trobec, Deisinger, Petrič in drugi sporočili narodu, da so vse sodne instance, od prve do zadnje, razen njih, pri tako odmevnem in prestižnem procesu odpovedale, bodisi ker so nesposobne bodisi ker so politično vodene.

Le oni, seveda, bodo ostali nad vsem in nad vsemi… Ali pač?! Čemu bi verjel, da za Ferlincem, Fišerjem in Maslešo stoji Kučan, ne pa tudi Janša za sedanjo ekipo ustavnega sodišča, ki je mimogrede svoje politične in ideološke preference, vsaj pri nekaterih sodnikih, v preteklosti že izkazovala, veliko bolj kot omenjena tožilca in predsednik vrhovnega sodišča. Največja težava bo, da ko se bo sesula še vera v pravosodje, ne vem, kako bo mogoče zlesti z ruševin.

Toda pustimo se presenetiti… Morda je moja napoved povsem zmotna. Upanje umre zadnje.

Aurelio Juri, Koper