Eno je pieteta do pokojnih, kdor koli so že bili, drugo pa neokusen poskus revizije zgodovine. Strinjam se z bralcem; gre za obliko sovražnega govora, ki bi morala biti ustrezno obravnavana. Ni države v Evropi, ki bi na tak način častila kolaborante, in odziv slovenske države na ta dogajanja ni dovolj oster. Razprave o tem pravzaprav sploh ni bilo.
Na to dejstvo sem v zadnjem mesecu večkrat javno opozorila (Ptuj, Borovnica, moja spletna stran). In bom še. Ne Evropa ne Slovenija ne potrebujeta ljudi, ki so za ceno kratkotrajnega vzpona na lestvici politične in/ali družbene priljubljenosti pri svojih somišljenikih s tako skrajno populističnimi poskusi potvarjanja dejstev pripravljeni tvegati moč naroda. Kajti razklan narod ne more biti uspešen.
Strinjam se sicer s predsednikom države Borutom Pahorjem, da se je treba zavzemati za strpen dialog. A tovrstni spomeniki žal dokazujejo, da nekateri tega dialoga ne želijo, celo nasprotno. Koraki, ki jih delajo, niso niti najmanj pomiritveni. Zato se kot državljanka in evropska poslanka strinjam, da bi država morala imeti mehanizem, s katerim bi žalitve, kakršna stoji v Grahovem, prepovedala.«
Tanja Fajonevropska poslanka in kandidatka SD
