Tragikomično je, da se ključnega vprašanja, ki imajo za posledico to, da so tovrstni avtomobili eksotika, ne loti nihče. Kot tudi ne vprašanj bistveno večjih elektromagnetnih sevanj zaradi toka, ki teže skozi žice v vozilu ter njegovega vpliva na človeka.
Sedanje infrastrukturno, prej prometno ministrstvo je bilo pred štirimi leti opozorjeno na način rešitve tega, da so tovrstna vozila tiha. Pred dvema mesecema je to uzakonila EU.
Po mojem mnenju bi morali sprejeti tudi zakon, po katerem bo imelo vsako vozilo na zunanji strani podobno rešitev, kot je pri alarmih za požare, torej v sili razbij steklo. Že sedaj je ključen vzrok požarov pri nesrečah to, da iskre zanetijo iztekajoče gorivo, zato gasilci pri težjih nesrečah najprej odklopijo akumulator. Sedaj jih bo deset. In bi morali poleg javljalnika zvoka na vseh elektrovozilih določiti tudi zunanje mesto za odklop vseh akumulatorjev hkrati.
Kakšen pomen ima elektropogon za našo politiko, je razvidno že iz tega, da imamo državne organe za vse mogoče, za elektrifikacijo različnih področij prometa kot ključnega dejavnika razvoja pa nisem zasledil še nikogar. Kot tudi še nisem zasledil nikogar, ki bi začel probleme pri nas jasno definirati. Za smrtne žrtve v prometu nista kriva ne cesta ne alkohol, ampak neodgovoren voznik.
Za probleme, ki jih ima Slovenija, niso krivi njeni prebivalci, temveč natančno tisti posamezniki, ki so zaposleni na različnih ministrstvih in uradih. Šala leta: Slovenija je slabo pripravljena za črpanje sredstev EU. Gotovo so krivi neodgovorni delavci Primorja, SCT in še kaj takšnega.
Mitja Vilar, Šmarje - Sap