Vprašanje o dopustnosti kandidiranja pravnomočno obsojenim je treba nasloviti na državno volilno komisijo (na sedež “stručkotov”)

1. skrbi za zakonitost volitev in enotno uporabo določb tega zakona, ki se nanašajo na volilne postopke,

10. opravlja druge naloge, ki jih določa zakon.

Tako kaže biti pozoren in natančno slediti pomenu posameznih besed in njihovi združbi:

– ad 1. – »… in enotno uporabo določb tega zakona«;

– ad 10. – »… opravlja druge naloge, ki jih določa zakon«.

V prvem primeru (prva alineja) gre torej za pristojnost najvišjega državnega volilnega organa na podlagi natančno določenega zakona, v tem primeru zakona o volitvah v državni zbor RS, kar natančno opredeljuje beseda »tega«.

V drugem primeru (druga alineja) pa gre za pristojnost, dopustnost in tiho obveznost (!) najvišjega državnega volilnega organa, da ne samo, da sme, marveč – mora (!) opravljati tudi druge naloge, ki jih neposredno ali posredno (derivativno) določajo vsi zakoni, ki neposredno ali posredno sooblikujejo zakonitost volitev (in referendumov). Eden takšnih je tudi zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, ki omogoča pridobitev podatkov iz centralne kazenske evidence, katere nameni (nameni pridobitve) so lahko zelo različni, a če obstaja zakonska podlaga za njihovo pridobitev, jih je ministrstvo za pravosodje dolžno posredovati – tudi DVK in njej podrejenim volilnim organom kot državnim organom .

Tako skrb za zakonitost (!) volitev in referendumov, zaobsežena v uvodoma citiranem členu – brez slehernega dvoma – nalaga državni volilni komisiji (in vsem drugim volilnim organom), katerih predsedniki so praviloma sodniki, smiselno uporabo vseh zakonov, ki šele skupaj zagotavljajo zakonitost volitev (in referendumov).

Upravičeno se torej smemo neuniverzitetno pravno neizobraženi državljanke in državljani vprašati, v katerem aktu državne volilne komisije (in drugih volilnih organov) je upoštevano to določilo, ki prinaša dokončni odgovor na temeljno vprašanje: ali sploh sme kandidirati pravnomočno obsojena oseba?

Na spletni strani državne volilne komisije ne boste našli nobenega takšnega ali podobnega akta ali vsaj tovrstnega zagotovila volilkam in volilcem in/ali obveznega navodila njej podrejenim volilnim organom, da bi si po končani fazi preizkusa kandidatur, ali so posamične kandidature v skladu z zakonom (2. točka člena 38 ZVDZ), pridobili še ta za zakonitost volitev in referendumov (tudi z vidika neobsojenosti članov volilnih organov in odborov!) daleč najpomembnejši podatek.

Vprašanje je torej treba nasloviti na državno volilno komisijo – neposredno na sedež »stručkotov«, kakor se je nekoč izrazil njen nekdanji tajnik.