Vsaka vetrnica ima nazivno moč 3MW, ki je popolnoma neprimerljiva s kakovostjo nazivnih moči termo- ali hidroelektrarn, ki povrh delujejo še v režimu 24/7, praktično pa bi proizvajala izredno nihajočo in zelo drago elektriko (globoko pod vsemi tržnimi standardi kakovosti) z okrog 15 odstotki te moči, kakor in kadar se vetru zljubi in z višino (najvišja lega elise) od 150 do 200 metrov (glej npr. Enercon tip E-115). Če je višina drevja okrog 20 metrov, je jasno, da gre za popolno uničenje krajine Senožeških brd, hribovitega predela pod Nanosom v krajevni skupnosti Senožeče, ki ga želi občina Divača s svojimi načrti že od prej ohraniti naravnega – zaradi razvoja turistične gospodarske panoge, ki je donosna tudi v krizi in zaposluje veliko prebivalstva.

Že obstoječa vetrnica na Griškem polju v tej krajevni skupnosti povzroča še dodatno škodo bližnjim prebivalcem, ker jih zbuja sredi noči ali jim ne pusti spati. Tega jim prej niso povedali. Boste, gospa Bratuškova, zdaj dovolili, da jih tam okrog naflancajo še 40? Ali veste, da to pomeni najmanj 25 let trpljenja prebivalcev in njihovih potomcev? Bi z njimi eksperimentirali, koliko bi se jih bilo prisiljenih odseliti? Kaj pa sprotno odganjanje gostov, ki bi jih vetrnice zbujale ponoči ali jim ne pustile zaspati? Kraj bi postal znan po nevzdržnem zvočnem onesnaženju in – zbogom, turizem! Ali so vam te učinke zamolčali?

Posvetovalni referendum o tem nesprejemljivem posegu v prostor bo 25. maja 2014 (Dnevnik, 10. aprila 2014, str. 11, Veronika Rupnik Ženko). Toda, kaj se dogaja? Ljudem ponujajo vedno več denarja, če sprejmejo vetrnice. Hočejo občino Divača spremeniti v banana občino? Vi naravo in zdravje, mi in država denar. Boste te etično nesprejemljive poteze dovolili?

Torej topovi ali maslo? Vsakomur, ki Sloveniji želi dobro, je jasno, da je treba dati prednost turističnemu potencialu, ki je po dolgoletnih turističnih podatkih predvsem v ohranjeni naravi, saj temu sledi zanimanje tujcev za naše kraje. Ocene turističnih delavcev so, da pametne in pridne čaka milijarda dodatnega svežega denarja iz turizma.

Hočete, gospa Bratuškova, ki ste na vladi sprejeli pobudo za državni prostorski načrt (DPN) za umeščanje teh vetrnic, odrezati zeleno in rešilno vejo prebivalstvu naselij okrog Senožeških brd? Ne morem verjeti, da bi tako sovražili prebivalce teh krajev in krajinsko pestrost in lepote Slovenije, tudi tega predela.

Zakaj torej vztrajate? Eden od možnih realističnih odgovorov se skriva v samih topovih oziroma v mogoči podobnosti z afero Patria. Najprej, proizvajalec vetrnic v celoti je v drugi državi. Okvirna ocena investicijske vrednosti je okrog 187 milijonov evrov. Skupaj z oceno stroškov priprave načrta pa skoraj 190 milijonov evrov.

Torej nekje v višini vaše nepremičninske zakonodaje. In zdaj šok: država, ki jo vodite, naj bi investicijo omogočila in pokrivala s subvencijami preko državnega podjetja Borzen, večina denarja pa bi šla v tujino proizvajalcu vetrnic. Na vsako prodano MWh bi država dodala 43 evrov. Butalska pamet je proti naši briljantna.

Po sicer močno napihnjenih izračunih (zaradi morebitne preslepitve bank) v Pobudi DPN bi to znašalo dobrih 13,5 milijona letno. Smo v krizi ali smo bogati? Namesto da bi ta denar investirali v Sloveniji, na primer za izpodrivanje kurilnega olja na Primorskem z izrabo toplote sonca s sončnimi zbiralniki in zaposlili ljudi. Druge subvencije pa bi namenili razvoju turizma v občini Divača, a brez uničenja njihove »nafte«. Saj razumete, kaj mislim s tem.

Vem, da v sebi morda nimate strategije razvoja Slovenije in ne čutite, da je slovenska prednost v Evropi čimbolj neokrnjena narava. Po 20 letih tavanja slovenskih vlad bi človek pričakoval, da vsaj del politikov ve, kaj so slovenske prednosti. Gospa Bratuškova, dopuščam v vaše dobro, da vas direktorat za energijo, pa tudi za prostor, prinašata okrog. Ne dajte se!

Mislite, da proizvajalci vetrnic ne poznajo provizij? Pa tudi če jim rečete marže.

Važno je, kam se denar nakazuje. Ste videli pri Patrii, da ga je okrog prenašal neki slikar. Pa ne drobiža… V Belgiji sem srečal zdomca, ki je imel urejen status in hranilno knjižico. Pa pride predstavnik ene od strank in mu ponudi, ali sprejme na knjižico določene vloge in omogoča dvige. Za uslugo bi mu pa na knjižici pustil določeno vsoto…

Za vetrnice je vedno manj prostora, odpori prebivalcev proti njim naraščajo (poglejte na Epaw.org), vetrnice pa od sebe ne dajo nobene fige. Niti najmanj tistega, zaradi česar so jih začeli povsod vsiljevati. Politika, seveda. Za denar, seveda.

Vetrnice so energetska prevara stoletja! Slepo črevo energetike! Nemčija se z njimi bliža energetskemu kolapsu. Vetrnice ne morejo zamenjati stabilnih 24-urnih elektrarn, ki so nujne, da se omrežje ne sesuje v mrk. CO

2

v Nemčiji je narasel, ker potrebujejo rezervo klasičnih elektrarn, če vetra zmanjka. Če naenkrat izpade 20.000 MW in tudi več, kaj bi naredili? Uvedli procesijo k bogu vetrov Eolu, naj zaboga spet zapiha?

V Španiji so subvencije zanje ukinili, Velika Britanija išče energetske rešitve v jedrski energiji, prav tako velika Poljska, ki načrtuje dve 3000 MW jedrski elektrarni, sicer pa kuri premog, veliko premoga, vetrnic pa ne dovoli…

Skratka, proizvajalci vetrnic uporabljajo vse metode, da prodajo čim več svojih izdelkov (kot Patria vozil), po 3,5 milijona. Že petodstotna provizija bi znašala lepo vsoto: 175.000 evrov! V ceni vetrnice je veliko mesa, ker se visoka cena povsod politično pokrije s subvencijami.

To je zanimiv finančni balon, ki pa počasi že spušča. Ne zapletajte se vanj! Saj ste brali, da italijanska mafija pere denar skozi vetrnice. Morda bo kdo (nočem žaliti umetnikov) v imenu proizvajalca tudi vaši stranki ponudil provizijo? Ali pa vsej koaliciji? Morda so že? Kdove. Ker tako vztrajno silite z nadaljevanjem postopka. Tu je še zasebno partnerstvo, ki je idealno za transferje denarja, saj ni javnega nadzora. Rente so občini pa KS in posameznikom že ponujali. Od kod jim denar?

V pobudi DPN o investicijski oceni piše tudi: »Predvideno je, da bo dobavitelj opreme financiral 70 odstotkov vrednosti investicije, ostalih 30 odstotkov pa bo financiranih iz najetega kredita pri finančni instituciji.« Najbrž dobavitelj opreme ne bo plačal 70 odstotkov vrednosti, ampak dal kredit. Banka pa bi morala od investitorja zahtevati garancije. Bi država garantirala? Ker že vsaj deset let spremljam dogajanja okrog vetrnic v svetu in pri nas, lahko potegnem črto pod njimi in čez njih!

mag. Tomaž Ogrin, Ljubljana