Prvi problem volitev in referendumov je prav nedelja, ko so doma predvsem tisti, ki praviloma ne hodijo skoraj nikamor, tudi na počitnice ne, zato ne preseneča vedno nizka udeležba. Volitve bi lahko trajale več dni (denimo v nedeljo in ponedeljek), torej vsaj ob enem delovnem dnevu, ko smo zagotovo doma oziroma na delovnem mestu, volitve od ranega jutra do poznega večera bi gotovo ujele veliko več volilcev kot nedeljske. Tako tudi volijo ponekod v tujini.
Drugi problem slabo obiskanih volitev je način volitev, klasična hoja do volilnih skrinjic, kar je v tem času že malo nenavadno in staromodno, posebno za mlajše, ki ne živijo na uradnem naslovu bivanja in jim to povzroča neljube logistične zaplete. Veliko ljudi je danes le še »elektronsko« prisotnih na več mestih, na več pozicijah in elektronske volitve kot dopolnilo smo večkrat predlagali, pa jih največje stranke, ki imajo manj elektronsko aktivne volilce, niso nikoli udejanjile, ker so se bale novih političnih igralcev, ki bi navdušili tiste, ki praviloma ne hodijo na volitve.
Tretji problem demokratičnih volitev je neobstoj sistema odgovornosti izvoljenih in po drugi strani participacije in soodločanja volilcev: ti ne grejo na volitve, ker ne želijo podarjati nekomu bianko mandata, da bo v njihovem imenu delal in odločal seveda po svoje, ne da bi te volilce kaj spraševal – sprašuje in prosi jih le pet minut pred volitvami, potem je cel mandat samostojen igralec političnih in interesnih (kravjih) kupčij.
Torej bi dobre in demokratične volitve morale potekati več dni z možnostjo elektronskega glasovanja, izbrani predstavniki pa bi se morali odločati skladno z večinskim mnenjem volilcev (ankete, javno mnenje…) in za svoje odločitve materialno odgovarjati.
Ko bomo v naslednjih 50 letih vse omenjeno udejanjili, se bomo potem lahko posvetili vsebinskemu delu volitev. Ugotovili bomo, da so politične stranke le draga logistična ovira in da so nepotrebne: volili bomo osebe, ki se bodo same prijavile na razpis, izvoljeni delegati bodo odločali racionalno in tehnično pravilno, pri netehničnih odločitvah bodo odločali skladno z javnim mnenjem in bodo seveda za morebitne napake ali nepravilnosti osebno odgovarjali.
Najslabšo spremembo volilnega sistema pa predlaga desnica, to je večinski volilni sistem, ki naj bi naredil vladanje »stabilnejše«. Stabilno bi bilo le dogovorno ropanje države in deljenje privilegijev: enkrat ena, drugič druga opcija, tretja pa sploh ne bi imela nobenih možnosti za sodelovanje pri tem težkem delu. Tak primer je denimo v ZDA, kjer dve materialno, interesno in ekonomsko prepredeni kompaktni strukturi z lahkoto (seveda demokratično) preprečujeta tretjim opcijam pohod na oblast.
Bojko Jerman, Dol pri Ljubljani
