Prvi temelj je, da vlada oziroma država poskrbi, da izobraževalni sistem, predvsem univerze, zagotovijo potrebna znanja za razvoj.

Drugi temelj je izdelana dolgoročna vizija razvoja in temu ustrezna vlaganja v infrastrukturo.

Tretji temelj pa je zagotovljena, zanesljiva in načrtno dostopna energija v državi.

Iz naštetega je razvidno, da sta glavna dejavnika razvoja učinkovitost vladnega aparata in izobraženost prebivalstva. Našim vladam doslej še ni uspelo izdelati in sprejeti dolgoročnega programa razvoja države.

Slovensko izvozno gospodarstvo je vsekakor gonilo gospodarske rasti, saj vsako leto povečuje delež v BDP države. Vendar je odnos Slovenije zaradi neizdelane strategije do trgov tretjega sveta izrazito negativen. Vsi napori izvoznikov so orientirani v EU in morda še v ZDA, saj znaša delež zunanje trgovine z EU več kot dve tretjini skupnega izvoza. To je lahko zelo negativno, saj je država tako izpostavljena najmanjšim pretresom v EU, ki se morda že nakazujejo. Zaradi majhnosti je Slovenija postala nezaupljiva do trgov tretjega sveta, vendar se bo morala obrniti tudi na te trge, ki so še skoraj neosvojeni. Tu so mišljeni trgi držav BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska) in tiste afriške države, ki so politično dovolj stabilne.

V letu 2013 je Slovenija izvozila blaga in storitev v višini 21,6 milijarde evrov, uvozila pa za 22,1 milijarde evrov, kar pomeni pokritost uvoza z izvozom 97,6 odstotka. Izvoz v Rusko federacijo je znašal 1,02 milijarde evrov, kar pomeni 4,6 odstotka skupnega izvoza. Delež izvoza v ostale države BRIC je zanemarljiv. Delež slovenskega izvoza v Srbijo v letu 2013 je znašal 3,3 odstotka.

Dolžnost politike in politikov je, da so najprej odgovorni svojim ljudem, šele zatem pa navzven. Njihova najpomembnejša dolžnost je braniti nacionalno neodvisnost.

Predsednik slovenske vlade dr. Miro Cerar, ki nikoli ni delal v gospodarstvu, je začutil potrebo, da poduči srbskega predsednika in njegovo vlado, da bo morala sprejeti gospodarske sankcije proti Ruski federaciji, če Srbija želi v prihodnosti vstopiti v EU. Petdeset slovenskih menedžerjev, katerih podjetja izvažajo v Srbijo, je zaskrbljeno čakalo na odziv srbskega gospodarstva. Predsednik Cerar je povsem zanemaril občutenja ponosnega srbskega naroda v vmešavanje tujega politika v njihove interne zadeve. Predvsem je zanemaril, da srbski narod v vsej svoji zgodovini goji prijateljske odnose do Ruske federacije.

Slovenski predsednik države Borut Pahor je v oddaji Tarča na prvem programu TV Slovenija napravil še večjo politično napako. Apeliral je na zavezništvo Nato, da čim prej prepozna potrebo po sprejetju v zavezništvo države nekdanje Jugoslavije, od tega pa prednostno sprejetje BiH, s katerim bi vzpostavili branik pred geopolitičnim vplivom agresivne Ruske federacije.

Sramotno udinjanje obeh politikov »gospodarju« pa ne bo povečalo slovenskega izvoza in s tem uspešnosti in prepoznavnosti države. Kot odgovorna in daljnovidnejša politika bi morala pomagati slovenskemu gospodarstvu pri odpiranju trga v države tretjega sveta, ne pa da s trudom pridobljene trge na vzhodu ogrožata s tako neodgovornimi in nepotrebnimi izjavami.

Drago Štruc, Slovenske Konjice