V resnici, pravita, imata veliko več argumentov za kritiko Cerkve, kot jih ima Cerkev na njun račun. Najraje bi videla, da se med seboj ignorirajo, kar pa ni mogoče, saj Cerkev neguje trdovratno doktrino o pohujšljivosti istospolnih odnosov. Tak odklonilen odnos Cerkve do homoseksualcev traja že več stoletij in drugače spolno usmerjenim greni življenje (razen duhovnikom).

Oni dan sta v časopisu prebrala članek o škofovski sinodi, ki nakazuje nekatere spremembe v dosedanji doktrini Cerkve. Zvečer sta se, ob komentarju na to novico, Janez in Peter v družbi prav razživela. Posebno sta bila vesela ob novem pristopu do homoseksualcev, saj o njih zdaj pravijo, da »imajo spodobnosti in vrednosti, ki jih lahko ponudijo krščanski skupnosti«.

Vedela sva, pravita, da krščanski skupnosti res manjka spodobnosti in vrednosti, pri naju je pa tega na pretek. Na pripombo nekaterih, da Cerkev ni kompetentna, da govori o istospolnih skupnostih, sta ugovarjala: »Kako da ne, kako da ne, saj cerkveni možje že več stoletij živijo v istospolni skupnosti in so zato že pravi eksperti za to temo.«

Sinoda se je komaj začela in že se med udeleženci lomijo kopja, posebno zato, ker niso vsi razumeli fraze o spodobnosti in vrednosti tako kot onadva. Največje jabolko spora je obhajanje cerkveno poročenih ločencev. Za Cerkev ti niso ne tič ne miš.

Toda, opozarjajo udeleženci sinode, nujno bo potrebno tudi ta gordijski vozel presekati v prid Cerkve, ki ne sme izgubljati svojih udov. Človek brez udov je navaden torzo in težko preživi. Če pa je pri tem kdo pomislil, da »problema« ne bodo rešili v prid Cerkve, se je pač zmotil.

Poznejša poročila so nakazala, da sta se prijatelja prehitro veselila. Cerkveni možje za obzidjem Vatikana so močnejša ovira želenim spremembam dogem, da bi jih kar mimogrede odnesla sapica, ki jo je sprožil papež Frančišek. Treba bo pač počakati na močnejši veter. Do tedaj se bosta moja prijatelja, tako kot nekdanji vitez, bojevala z mlini na veter.

Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani