Naše mnenje je, da pri nobenem učenju jezika ne moremo govoriti o »modni smernici«, saj so vsi jeziki enakopravni. Poznavanje katerega koli tujega jezika in njegove kulture človeka le bogati. Z omenjeno oznako razširjenosti španščine v Sloveniji, ki naj bi bila le odraz trenutne mode, Katja Pavlič Škerjanc ne razvrednoti le dela vseh strokovnjakov na področju španščine v Sloveniji (po celotni vertikali izobraževanja), temveč spregleda dejstvo, da je španščina z več kot 500 milijoni govorcev na drugem mestu po številu govorcev na svetu in jo bo (po ocenah Instituta Cervantes) do leta 2030 govorilo 7,5 odstotka svetovnega prebivalstva (ruščino 2,2 odstotka, francoščino 1,4 in nemščino 1,2 odstotka).

Med drugim je Don Kihot že več kot 400 let eno najbolj branih in največkrat prevajanih literarnih del zahodne književnosti. Če temu dodamo še, da Latinska Amerika s svojim tržnim potencialom in hitrim razvojem sodi med perspektivnejše trge tudi za Slovenijo, je jasno, da španščina še zdaleč ni zgolj trenutni jezikovni trend.

V Sloveniji ima španščina precej dolgo tradicijo, saj študij španščine poteka že več kot trideset let, kot lektorat pa je bila prisotna že veliko prej. V nadaljevanju predstavljamo nekaj številk iz slovenskega izobraževalnega prostora, ki govorijo v prid temu romanskemu jeziku in ponazarjajo, da se veliko ljudi odloča za učenje španščine, ne samo zaradi trenutne situacije, temveč predvsem zaradi želje po znanju še enega tujega jezika.

To razumemo v duhu razvijanja in spodbujanja večkulturnosti in večjezikovnosti, k čemur nas v teoriji lepo usmerja Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018, ki pravi: »V skladu s tradicijo pozitivnega vrednotenja znanja različnih tujih jezikov in glede na sodobne potrebe po konkurenčnosti, odprtosti in demokratičnosti Slovenije je ena prednostnih usmeritev slovenske jezikovne politike upoštevanje jezikovne raznolikosti in spodbujanje funkcionalne večjezičnosti.« (str. 10)

Strinjamo se z ugotovitvami Katje Pavlič Škerjanc, da Slovenija potrebuje (bolje) opredeljeno jezikovno politiko ter da je znanje tujih jezikov v državi v splošnem na precej visoki ravni, prebivalstvo pa je ozaveščeno o prednostih, ki jih jezikovna znanja prinašajo. Prav tako razumemo pomen in nujnost učenja sosedskih jezikov za Slovenijo. Vseeno pa mislimo, da ponudba jezikov, ki se jih v osnovni ali srednji šoli ponuja učencem in dijakom, ne bi smela temeljiti na »dajanju prednosti«, temveč na spodbujanju jezikovne raznovrstnosti, željah učencev in tehtnem razmisleku o usposobljenosti ter razpoložljivosti samega kadra.

Podatki Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport Republike Slovenije kažejo, da se letošnje šolsko leto (torej 2013/2014) španščino na osnovni šoli v Sloveniji uči 1201 učenec (na več kot 50 osnovnih šolah), lansko šolsko leto, torej 2012/2013, pa se je španščino učilo 4468 dijakov na 40 srednjih šolah. Tudi na univerzitetni ravni številke prepričajo (300 študentov španščine), čeprav je zaradi velikega interesa vpis na španščino že vrsto let omejen. Ni pa zanemarljivo niti, da je v porastu učenje španščine med odraslimi, bodisi v tečajnih oblikah ali preko programov univerz za tretje življenjsko obdobje.

V Slovenskem društvu učiteljev španščine aktivno sodelujemo s predstavniki Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, osnovnošolskimi in srednješolskimi učitelji, predstavniki veleposlaništev špansko govorečih držav v Sloveniji ter drugimi kulturnimi institucijami in organizacijami. Skrbimo za strokovno izpopolnjevanje profesorjev, spodbujamo kulturno komponento znanja jezika, dijakom in učencem omogočamo udejstvovanje na različnih kulturno-izobraževalnih dogodkih (festivali, tekmovanja, predavanja) in se predvsem borimo za svoj obstoj v slovenskem prostoru.

Slovenska jezikovna politika pogosto, kljub navidezni strpnosti, nekatere svetovne jezike z lahkoto in vztrajno potiska na stranski tir, čeprav realna situacija v primeru španščine kaže, da ta jezik ni zgolj modni dodatek, temveč je živ, razvijajoč in povezujoč element vsake družbe.

Člani Slovenskega društva učiteljev španščine Veronika Vizjak, predsednica društva