G. dr. Mencinger, ali slovenski državljani res nismo bili in še nismo primerni za lastnike podjetij, za kapitaliste in tržno gospodarstvo, kar je običajno temelj demokracije? Ali državljani, mali delničarji, delniški skladi, vzajemni, podjetniški, investicijski, pokojninski skladi res še vedno niso pravi lastniki gospodarskih družb? Znana je tudi vaš izjava v času privatizacije, zapisana v Gospodarskem vestniku: »Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.«
Guverner BS dr. Boštjan Jazbec pa nasprotno resno opozarja: »Pomešali smo vloge lastnikov in menedžerjev in njih odgovornost. Menedžerji, ki se pojavljajo kot lastniki, nimajo interesa, da bi prestrukturirali podjetje, banke same pa brez sodelovanja zadolženih podjetij ne morejo reševati tako velikega števila in obsega slabih dolgov. V Sloveniji smo tranzicijsko zgodbo pripeljali tako daleč, da ne zaupamo več institucijam, ki so normalne v vseh tržnih gospodarstvih. Če je tako, se odločimo, da se ne bomo več šli tržnega gospodarstva, parlamentarne demokracije.«
Dr. Mencinger, res menite, da bo »kapica« uničila solidarnost in socialo? Ali ni to bilo že storjeno pri menedžerskih prevzemih, čeravno z oškodovanjem podjetij, ki jih EU ne dopušča? Ali je vaša nenehna skrb za edine »prave« lastnike, to je za menedžerje, tista prava »krščanska ljubezen do bližnjega«, kot to vprašujete druge? Ali je ta vaša skrb za lastnike menedžerje lahko še naprej model našega razvoja?
Franc Mihič, Ribnica