To je incest slovenske države, ki je že doslej po veljavnih zakonih izigravala zdravstveno in pokojninsko blagajno v korist dohodninskih prilivov zase. Akrapovič je po televiziji večkrat izjavil: »Mi lastniki ne potrebujemo plač, mi si iz podjetja izplačujemo dividende na svoj osebni račun, ki so obdavčene samo 38-odstotno,« (17% + 83 x 0,25% > 38%), potem ko plačamo 17-odstotni davek na dobiček in 25 odstotkov dohodnine. Da, popolnoma zakonito država nagrajuje lastnike, da si izplačujejo dohodke tako, da ne plačajo nič ali malo za zdravstveno in pokojninsko blagajno, in vsi davčni prihodki gredo v žep državnega proračuna. Samozvane leve stranke to spretno prikrivajo, desne pa še tega ne znajo. NSi je predlagala celo znižanje davka na dobiček s 17 na 15 odstotkov, da bi tako dodatno pocenila izčrpavanje podjetij v korist tajkunov, saj tajkunske by-pass družbe plačajo le 17 odstotkov davka in potem jim 83 ostane za odplačilo kreditov bankam, s katerimi so prevzeli podjetja, ki jih zdaj izčrpavajo z izplačili vsega dobička. Tako tudi dobra podjetja zaostajajo v razvoju, odpuščajo in umirajo na obroke. Ali se v NSi sploh zavedajo, da bi morali predlagati davek na dobiček 40 odstotkov z olajšavami za investicije v RS? Izčrpavanja dobrih podjetij bi bilo hitro konec. Lastniki kot Akrapovič pa bi se lažje odločili za izplačilo osebnega dohodka prek plače kot prek izplačila dividend ter s tem prispevali več v zdravstveno in pokojninsko blagajno. Privabljanje tujih investicij z nizkimi stopnjami davka na dobiček je značilno za vsestransko neprivlačne države.
Masa za plačo zaposlenega je obdavčena z 38 odstotki socialnih prispevkov (22 odstotkov iz bruto plače zaposlenega + 16 odstotkov plača podjetje) in nato na ostanek vzame zase še požrešna država dohodnino od 16 do 50 odstotkov. Bogati so čedalje bogatejši, ker jih država obdavčuje po veliko nižjih davčnih stopnjah kot reveže, ki živijo le od plače.
Nikoli ne kritiziram, ne da bi podal rešitev. Le prvi korak k razvojno naravnanemu obdavčenju je prenos obveznosti za pokojninske prispevke 8,85 odstotka s podjetja na bruto plačo zaposlenega. Da pa se ne bi zaposlenemu zmanjšala plača, ampak ostala enaka, je nujna odprava 16-odstotne stopnje dohodnine do 1000 evrov. Potem pa lahko razpravljamo še o postopnem dvigu pragov drugih stopenj dohodninske lestvice 27, 41 in 50 odstotkov. Vsekakor pa je sramoten izgovor na plače inženirjev in potem bi vlada odpravila 50-odstotno stopnjo. Ali smo volilci res butalci?
Kaj je posledica gornjega predloga? Podjetja bi se postopno razdolžila, začel bi se razvoj in nove zaposlitve. Zdravstvena in pokojninska blagajna bi bili samozadostni, a državnemu proračunu bi se pokazala še veliko večja luknja, ki bi zahtevala neizbežno veliko racionalizacijo celotnega javnega sektorja. Dokler nam vladajo zaposleni iz javne uprave in so podjetniki tako zelo družbeno neodgovorni, da lastnega pohlepa sploh ne zmorejo skriti, smo obsojeni na umiranje na obroke. Razvojno naravnani model obdavčenja zahteva tak davčni sistem, ki bo slovenskemu gospodarstvu zagotovil dolgoročno kompetitivnost na globalnih trgih in rast BDP. Potem bodo davčni prihodki narekovali, koliko socialne države si lahko privoščimo. In potem si bodo tudi državni uradniki srčno prizadevali za uspešno gospodarstvo.
Mag. Boris Nemec, Šempeter pri Gorici
