V ponedeljek, 27. januarja 2014, ob 19.17 je bil med drugim objavljen komentar... komunistične klavce in njihove pokole... Žalostno, vendar resnično, ni nam pomoči, tega hrabrega anonimneža bi samo rad spomnil, ali pozna zgodovino Svetega Urha v času druge svetovne vojne. Saj pravijo, da zločini nikoli ne zastarajo in vi »raziskovalci« veselo na delo, pa da vidimo vašo resnico in pravico in pieteto do umrlih, o kateri nam že tako dolgo nakladate.
Srečko Križanec, ŠtoreSlužba državne varnosti
V teh dneh po vseh medijih na veliko pišejo in govorijo o Službi državne varnosti. Že samo ime pomeni in nam pove, da gre za organizirano službo, ki skrbi za državno varnost. Kolikor vem, ima vsaka resna država eno od oblik službe državne varnosti, ki se seveda po državah različno imenuje. Gonjo po naši bivši SDV iz obdobja skupne države Jugoslavije so začeli v času dobro leto pred volitvami sistematično napadati in blatiti. Pa ne samo omenjene službe, napad iz vseh možnih orožij so začeli izvajati tudi na nekdanje uslužbence pa na bivšega predsednika RS Milana Kučana itd. Eden od poslancev opozicijske stranke celo zahteva od tožilstva ukrepe, obravnavo v DZ in še bi lahko našteval. Našli so se tudi neki raziskovalci, ki brskajo in brskajo po arhivih, potem pišejo knjige in se kažejo v javnosti kot »odrešitelji«. Pravijo, da ljudje, ki brskajo po zgodovini, nimajo alternative. Ali to drži ali ne, naj si vsak misli svoje. V eni od televizijskih oddaj na temo o SDV je bila tudi omenjena zgodba o 19 ustaških emigrantih, ki so leta 1972 prišli oboroženi v Jugoslavijo. Oprostite, morda se motim, vendar sem dobil občutek, češ, kaj se sploh gremo, da so jih po krivici likvidirali. In s kakšnimi nameni so se pritihotapili k nam? V podrobnosti se ne nameravam spuščati, tudi glede posameznih likvidiranih ustaških emigrantov ne. Ali so ti ljudje, ki imajo toliko proti SDV, morda kdaj prebrali knjigo o izraelskem Mosadu? Osebno pišem in govorim vedno v resnici to, kar mi narekujeta moje srce in razum. Zato zagotovo vem, da bom tudi po tem pismu naletel na kakšno anonimno pismo, v katerem me pošiljajo v Hudo Jamo in še kam. Ta namreč dobivam vedno takrat, ko branim vrednote NOB. Prijatelji me včasih karajo, zakaj ne odgovarjam tudi na kakšne objavljene članke, ko mi nekateri posamezniki v pismih bralcev namenjajo svoje »resnice«. Odgovorim jim, da je pravi samo en način, ko odgovarjam bebcem in puhloglavcem. To je molk! Stanje duha v državi pa je na žalost itak čisto na najnižji točki. Pa če je komu to všeč ali ne, v roke moraš vzeti samo tednik Demokracija ali Reporter, pa ti bo vse jasno.
