Evropska komisija je pripravila pravne podlage za programsko obdobje 2014-2020; med najpomembnejšimi novostmi za države je priprava tako imenovanega partnerskega sporazuma, ki predstavlja temeljno pogodbo, ki jo podpišeta evropska komisija in država članica, kjer je natančno opredeljeno kako bo država investirala evropska sredstva, kakšne spremembe načrtuje in kakšne rezultate. Velja poudariti, da je za obdobje 2014-2020 v primerjavi s prejšnjim, predvsem poudarek na pričakovanih rezultatih in učinkih, ki jih bodo države dosegle. Poleg partnerskega sporazuma velja omeniti še operativni program, ki predstavlja bolj konkreten opis aktivnosti, kako so bodo področja (obljube države) opredeljene v partnerskem sporazumu, konkretizirale. Pomembna razlika za Slovenijo v obdobju 2014-2020 je, da ima na voljo manj denarja (skupaj 3,3 milijarde evrov) kot prej (4,2 milijarde evrov) in da je, glede na stopnjo razvitosti, razdeljena na dve kohezijski regiji, zahodno in vzhodno kohezijsko regijo. Ker je denarja manj Evropska komisija pričakuje, da bo le-ta uporabljen bolj učinkovito. Beseda ''učinkovito'' je tista rdeča nit, ki se vleče skozi vse predpise in zahteve Evropske komisije do držav članic. Zaradi tega je Evropska komisija državam postavila nekaj pogojev (tako imenovane predhodne pogojenosti)1, ki jih bodo morale države izpolniti, nekateri pogoji bodo morali biti izpolnjeni že ob času podpisa partnerskega sporazuma ali vsaj ob oddaji operativnega programa, torej čim prej v letošnjem letu, oziroma najkasneje do 31.12.2016. V primeru, da do navedenega roka predhodne pogojenosti ne bodo izpolnjene, bo Evropska komisija lahko zaustavila financiranje državi, dokler država teh pogojev ne izpolni. Predhodne pogojenosti zadevajo različna področja, med pomembnejšimi pa je področje raziskav in inovacij in na tem področju je Evropska komisija državam naložila pripravo strategije pametne specializacije.
V zadnjih dneh je v medijih dvignilo veliko prahu mnenje Evropske komisije, da je osnutek strategije pametne specializacije, ki ji ga je poslala Slovenija v novembru 2013 v neformalni pregled, konceptualna zmeda oziroma nedokončano delo. Evropska komisija je državam kot pomoč pri pripravi strategije v maju 2012 pripravila tako imenovani RIS3 vodič2, ki mu države članice morajo slediti. Vsaka strategije pametne specializacije mora imeti šest bistvenih elementov: 1. analizo nacionalnega (regionalnega) konteksta/gospodarstva (ki vključuje analizo in identifikacijo prednosti, ki jih ima država (SWOT analiza), analizo umeščenosti gospodarstva v mednarodni prostor, analizo podjetniške dinamike), 2. mora imeti jasen sistem upravljanja procesa priprave strategije (kdo vse je vključen v proces, kakšna je njihova odgovornost, sodelovanje deležnikov iz podjetniške, raziskovalne, visokošolske, nevladne in vladne sfere po principu četverne vijačnice, čim širša vključenost vseh relevantnih deležnikov v proces, s ciljem doseganja širokega konsenza, odprto in neposredno komuniciranje z deležniki), 3. mora imeti opredeljeno skupno vizijo (torej kam želimo, kako vidimo našo skupno prihodnost, kateri so poglavitni veliki izzivi (ekonomski, družbeni, trajnostni razvoj) in ocena rizikov na poti, 4. identificirati mora prioritete na podlagi kritične presoje preteklih razvojnih prioritet, potrebna konsistentnost in kritična masa oz. omejeno število prioritet), 5. kombinacija instrumentov politik (tako imenovan policy mix, ki vključuje akcijski načet, torej kako strategijo realizirati s konkretnimi ukrepi, kombinacijo ciljanih in horizontalnih ukrepov), 6. spremljanje in evaluacija (izbor indikatorjev s katerimi spremljamo izvajanja strategije in doseganje rezultatov), ter načini za ustrezno posodobitev strategije. Če prej naštetih šest točk na kratko strnemo, strategija pametne specializacije tako predstavlja dokument, kjer bodo zelo jasno navedene prioritete kam bo Slovenija evropska sredstva usmerjala od leta 2014 do 2020, z jasnim terminskim načrtom in načrtom izvedbe, pričakovanimi rezultati in metodologijo spremljanja doseganja rezultatov.
V zvezi s pripravo slovenske strategije pametne specializacije je pomembno izpostaviti nekaj stvari, namreč da je Evropska komisija v dokumentu – stališča glede priprave partnerskega sporazuma in programov za obdobje 2014 – 2020 iz konca leta 2012, poudarila, da pričakuje ''celovito strategijo pametne specializacije, ki mora zagotavljati okvir za investicije na področju raziskav in inovacij in mora osredotočiti te aktivnosti na specifične gospodarske prednosti in potenciale Slovenije (npr. preko omogočitvenih tehnologij- key enabling technologies)3, vključno v kmetijstvu, prehrambni industriji in pomorskih dejavnostih ter spodbudi necenovno konkurenčnost v gospodarstvu (znamke in patenti)''. Poleg tega je Evropska komisija izpostavila potrebo po učinkovitem upravljanju raziskovalno inovacijskega sistema. Vsaki državi je Evropska komisija dodelila tudi pomoč ekspertov, ki ne le, da pomagajo v procesu priprave strategije, marveč tudi spremljajo kako proces priprave poteka, ali je skladen s RIS3 vodičem in ali je vsebina strategije taka, da ustreza kriterijem, ki morajo biti izpolnjeni kot predhodna pogojenost. Evropska komisija je tako Sloveniji dodelila tri eksperte, dva dr. Petra Stanovnika iz Inštituta za ekonomska raziskovanja in Alasdairja Reida iz podjetja Technopolis iz Bruslja je dodelil generalni direktorat za raziskave in inovacije, prof. Slava Radoševića, SSEES, Centre for Comparative Economics, University College London, pa generalni direktorat za regionalno in urbano politiko. Navedena pričakovanja Evropske komisije, kot tudi mnenja in pripombe ekspertov, je potrebno upoštevati pri pripravi slovenske strategije pametne specializacije.
Kaj torej sploh pomeni strategija pametne specializacije? Pomeni raziskovalno - inovacijsko strategijo držav/regij za spodbuditev gospodarske rasti, gospodarsko transformacijo regij, strukturnih reform, oziroma prehod v nov model gospodarske rasti. Po definiciji OECD4 pametna specializacija pomeni osredotočenost investicij (npr. javnih spodbud/sredstev) na aktivnosti (in ne sektorje same po sebi), ki odražajo obstoječa področja kjer ima država ali regija določene komparativne prednosti (specializacija) ali nova področja, kjer podjetniki lahko razvijejo nove aktivnosti (diverzifikacija). Kakšna mora biti strategija pametne specializacije, kot jo Evropska komisija pričakuje od držav članic? Mora biti pripravljena za srednje do dolgoročno obdobje in mora biti vseobsegajoča, kar pomeni, da vključuje tako finančni vidik podpore področjem pametne specializacije kot tudi nefinančne vidike (predpisi, poslovno okolje, upravljanje, inovacijski sistem..), ne pomeni, da gre le financiranje projektov in infrastrukture na področju raziskav in inovativnosti, marveč tud krepitev sposobnosti, krepitev različnih veščin, spodbujanje podjetniškega razmišljanja, upravljanje z inovacijami, pomeni mobilizacijo investicij in sinergij med različnimi ministrstvi in njihovimi direktorati, ne pomeni le spodbujanja raziskav in inovacij, marveč iskanje njihovega tržnega potenciala in poudarek povpraševanju, strategija mora biti politično sprejeta – oz. s čim širšim konsenzom. Vse našteto kaže kako zahteven je postopek priprave in usklajevanja strategije tako z deležniki in vsebinsko z drugimi dokumenti, predvsem partnerskim sporazumom in operativnim programom.
Aktivnosti priprave strategije so se začele v obdobju 2012-2013, ko je v Sloveniji zaznamovalo politično nestabilno okolje, ki se je odrazilo v menjavi vlad in s tem povezani reorganizaciji delovanja ministrstev, zato pretiranega zanimanja vodstva Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, glede nujnosti priprave strategije pametne specializacije ni bilo. Čeprav so se regije in nekatere države že v letu 2012 zelo aktivno lotile priprave strategije pametne specializacije in kljub podlagi, ki jo je nudil RIS3 vodič, se je celotni pristop in postopek priprave strategije pokazal kot zelo zahteven. Proti koncu leta 2012 smo na ministrstvu še upali, da bo morda dokument Raziskovalna in inovacijska strategija za obdobje 2011 do 2020, katero pripravo je vodilo nekdanje Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, možno uporabiti kot dokument enakovreden strategiji pametne specializacije, pa se je izkazalo, da to ne bo zadoščalo. Enako je veljalo za dokument Slovenska industrijska politika, ki je bil, konec 2012, ravno v fazi sprejemanja in za katero je bilo odgovorno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Čeprav imamo resda raznih strategij že dovolj, pa se je izkazalo, da bo potrebno postopek priprave strategije pametne specializacije izpeljati v skladu z zahtevami Evropske komisije in RIS3 vodičem. Pri tem so glavna vodila, da temelji na relevantnih podatkih in informacijah (evidence based), da gre za proces tako imenovanega podjetniškega odkrivanja (entrepreneurial discovery process), kjer pri identifikaciji razvojnih priložnosti sodelujejo podjetja, kot tudi drugi relevantni deležniki raziskovalno inovacijskega sistema (princip četvere vijačnice), da mora biti sistem vodenja in upravljanja procesa priprave strategije tak, da upošteva vključevanje čim širšega kroga relevantnih deležnikov s ciljem, da se pri identifikaciji prioritet prepreči, da bi posamezne interesne skupine ali močni lobiji ali drugi močni deležniki v državi prevzeli prevlado in prioritete določili v svoj prid.5 Torej je bila in je še vedno naloga Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (v prihodnje pa verjetno nove Vladne službe, ki je v ustanavljanju in bo odgovorna za področje kohezijske politike), da v postopek priprave strategije pametne specializacije vključi čim širši krog relevantnih in zainteresiranih deležnikov in da nevtralizira prevlado različnih močnih lobijev.
Sledeč usmeritvam RIS3 vodiča, smo se sodelavci iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Urada za makroekonomske analize in razvoj, Statističnega urada Republike Slovenije, Urada za intelektualno lastnino, Agencije RS za raziskovalno dejavnost, javne agencije SPIRIT-dela, ki se ukvarja s tehnološkim razvojem in ob podpori ter nasvetih eksperta dr. Stanovnik, v januarju 2013 lotili priprave osnutka strategije pametne specializacije. Delo naše ad hoc delovna skupina se je ustavilo konec junija 2013, ko je osnutek strategije, po pol leta intenzivnega dela, sicer zagledal luč sveta, a je bil kmalu tudi umaknjen. Gradivo je sledilo zahtevam RIS3 vodiča o 6 korakih priprave, pri čemer je bila pripravljena analiza stanja v gospodarstvu in segmentih raziskovalno –inovacijskega sistema in tudi osnutek prioritet. Pri tem smo kot izhodišče uporabili prioritete opredeljene v različnih dokumentih; Resoluciji o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006-2010, Tehnološka predvidevanja in slovenske razvojne prioritete, IER- 2008, prioritete, ki jih je identificiral Svet za konkurenčnost in razvojne skupine – 2008, Slovenska industrijska politika za obdobje 2014-2020 in prioritete iz Strategija razvoja slovenskega turizma – 2012-2016. Vse te prioritete so nastajale po principu ''od spodaj navzgor'', torej je šlo za sodelovanje relevantnih deležnikov iz gospodarstva, raziskovalne, visokošolske sfere in drugih. Zato so navedbe Gospodarske zbornice Slovenije v medijih, da je osnutek strategije pametne specializacije in prioritet, ki smo ga pripravljali na ministrstvu po principu ''od zgoraj navzdol'' milo rečeno smešen,saj kot mi je znano, je GZS pri nekaterih prej navedenih dokumentih, še zlasti pri nastajanju Slovenske industrijske politike, zelo intenzivno sodelovala. Torej osnutek prioritet je predvsem povzetek vseh procesov tki. podjetniškega odkrivanja, ki so bili v preteklosti že izvedeni in je predstavljal enega od elementov za javno razpravo o vseh vidikih strategije (vizija, prioritete, ukrepi, indikatorji, spremljanje), ki jo je potrebno izvesti v procesu priprave strategije.
Tedanji minister mag. Stepišnik je proces priprave strategije, ki je potekal na ministrstvu sicer podprl, umanjkala pa je močna politična podpora procesu, kot jo zahteva od države Evropska komisija. Mlačna situacija je bila voda na mlin GZS, ki je za agresivnim pristopom prepričala ministra, da izvede javna posvetovanja. Čeprav je bilo navodilo ministra predstavnikom GZS, da se kot podlago za javna posvetovanja uporabi gradivo, ki smo ga pripravili v ad hoc ekspertni delovni skupini, si je GZS ob sodelovanju zunanjih sodelavcev, zamislila svoj način posvetovanj. Ker oba pristopa nista bila kompatibilna, sem se v začetku maja 2013 oglasila pri gospe Avberšek, na podlagi njenega povabila, da bi našli skupni jezik in skupaj izvedli javna posvetovanja, a do tega ni prišlo. GZS je, ob sodelovanju zunanjih ekspertinj, dr. Jane Kolar in mag. Mateje Mešl, posvetovanja vodila po svoje. Obe sta znani iz projekta in javnega razpisa za nastanek centrov odličnosti (CO) in kompetenčnih centrov (KC) v obdobju 2009-2010, ki so bili podprti z obsežnimi finančnimi sredstvi, dobrih 120 milijonov EUR iz EU sredstev, dr. Kolarjeva je bila namreč takrat vodja direktorata za znanost na MVZT. In ker se navedenim centrom v letu 2014 izteče financiranje ter upoštevajoč precej težek dostop do virov financiranja doma, je razumljivo, da je interes navedenih centrov za precejšni del EU kolača v obdobju 2014 do 2020 zelo velik. Posledično so veliki tudi pritiski, da bi področja na katerih so CO in KC nastali, prišla v strategijo pametne specializacije in druge dokumente, saj se s tem poveča možnost za financiranje v prihodnje. Zato verjetno ne čudi, da prioritete v osnutku strategije pametne specializacije (proizvodne, procesne in informacijsko komunikacijske strategije; rešitve za električne in elektronske komponente ter materiali in tehnologije), ki jih je ministrstvo povzelo po gradivu, ki ga je pripravila GZS ob zaključku posvetov6, močno sovpadajo s področji obstoječih CO in KC. To ne bi bilo nič narobe, če bi posveti, ki jih je izvajala GZS, vključevali tudi pogovore o skupni viziji in bi bila vključena tudi druga področja, ki jih Evropska komisija pričakuje oziroma kjer ima Slovenija primerjalne prednosti (hrana, storitve, turizem itd.). Dr. Kolarjevo je Evropska komisija imenovala za ekspertinjo pri strategiji pametne specializacije v Latviji, hkrati pa je vodila proces v Sloveniji, zato bi pričakovali od nje boljše poznavanje RIS3 vodiča, saj je težko verjeti, da bi veljala različna merila za Slovenijo in Latvijo.
V zvezi s prioritetnimi področji, ki so bila identificirana v okviru javnih posvetovanj na GZS, informacijsko – komunikacijskimi tehnologijami, velja za to področje omeniti, da podobno kot za strategijo pametne specializacije, velja tudi tu predhodna pogojenost. Države morajo na področju IKT pripraviti zelo podrobno analizo področja, ukrepov itd. in je postopek enako zahteven kot pri pripravi strategije pametne specializacije7, zato je precej težko razumeti, da se to področje jemlje z levo roko. Strategija za področje IKT mora biti samostojna ali del dokumenta strategije pametne specializacije, vsekakor pa z njim močno povezana. In na to temo ni bilo do sedaj narejeno še ničesar, čeprav resen pristop vzame vsaj pol do enega leta resnega dela.
In katere razvojne prioritete so identificirale druge države? Na platformi Eye@RIS38, ki jo je vzpostavila Evropska komisija, kot pomoč za primerjavo razvojnih prioritet med regijami/državami (to Slovenijo pri pripravi strategije pametne specializacije še čaka, namreč umestitev v širši EU in globalni kontekst, ter povezovanje s sosednjimi državami), je tako zaslediti, dokaj široke pa tudi ožje prioritete, ki se gibljejo od energije, do posameznih področij IKT, znanosti o življenju, turizma itd.
Čeprav se aktivno več ne ukvarjam s procesom priprave strategije od avgusta lani (ker je argument moči prevladal nad močjo strokovnih argumentov, sem se bila primorana umakniti), kljub temu spremljam vsebino dokumenta, ki nastaja oziroma je nastal konec lanskega leta, ki ga je Evropska komisija tako skritizirala. Zato ne razumem dobro kalimerovskega sprenevedanja gospe Avberšek, ki se otepa svoje odgovornosti in kaže s prstom na ministrstvo. Primerjava obeh dokumentov, tistega, ki ga je kritizirala Evropska komisija, ki ji je bil v novembru poslan s strani ministrstva (od poglavja 1.2 analiza sektorjev, tehnoloških kapacitet in kompetenc do 5. priprava ukrepov) in tistega, ki ga je pripravil GZS, pokaže, da je glavnina dokumenta, ki je bil predmet kritike, praktično identična dokumentu GZS. Ob vsem tem čudi tudi to, da gospa Avberšek, kljub deklariranemu nepoznavanju angleškega jezika, javnosti in podjetjem predstavlja kaj strategija pametne specializacije je in kako jo je potrebno pripraviti. No, morda ji pa le njeni svetovalci ne dajejo vseh točnih informacij in jih take podaja naprej, kdo bi vedel?
Kaj konkretno je potrebno storiti, da se bo kolo strategije spet začelo vrteti v pravi smeri? Priprava strategije zadeva vse in ne zadeva samo ministrstva ali GZS ali kogarkoli drugega, še najmanj posameznikov, ki si jemljejo pravico, da parcialne interese slovenski javnosti in Bruslju predstavljajo kot potenciale Slovenije. Zato je potrebno, da se proces priprave strategije ponovno odpre in dosledno izvedejo posvetovanja o viziji ter prioritetah z vsemi relevantnimi deležniki v skladu z RIS3 vodičem in Kodeksom izvajanja partnerskega pristopa za obdobje 2014 - 20209, da se izkoristi vse strokovne podlage in potenciale oseb v državni upravi, ki imajo izkušnje s pripravo programov za EU in teh je kar veliko ter da se upoštevajo razvojne prednosti, ki jih identificirajo posamezne slovenske regije (obstoječi osnutek strategije pametne specializacije in prioritet je v precejšnji meri nekompatibilen s tem, kar pripravljajo regije za obdobje 2014 -2020). In to se mora dogajati hitro, čim prej, sicer bodo podjetja, raziskovalne institucije in vsi drugi, ki željno pričakujejo sredstva EU iz novega obdobja, na ta sredstva čakali še precej dolgo oziroma dokler Evropska komisija ne bo ocenila, da so dokumenti ustrezno pripravljeni. In za osnutek strategije pametne specializacije je Evropska komisija ocenila, da smo šele na začetku!
mag. Andreja Jenko, Ljubljana
