Zato pa predlagam še eno možnost, ki jo lahko izkoristimo, morda še bolj kot prvo.
Predsedniki strank naj požrejo vse, kar so Janezovi vojaki v predvolilnem boju napljuvali, in naj Janeza izvolijo za predsednika parlamenta, saj je njegova stranka druga po velikosti. Resda je v koaliciji ne marajo, pa nič hudega. Tudi ta funkcija je ena od najvišjih v državi, po mojem mnenju kar skoraj prva, saj je Borči svojo precej ponižal. Potem pa naj vlada za direktorja Doba postavi človeka, ki bo ostro spoštoval predpise in Janezu ne bo dovolil, da bo hodil v Ljubljano kar tako, kot je pred prihodom na Dob. Arest je arest in kam pa pridemo, če bi se vsi od tam sprehajali po državi, kot da niso obsojeni.
In tu nastopi priložnost za svetovno, če ne vsaj evropsko slavo: na Dobu bomo pripravili letno areno za seje parlamenta, še lepšo od tiste v Ljubljani. Če že na vsakem koraku naša oblast leze v r.. evropskim oblastnikom, bomo sedaj res dokazali, kako jih spoštujemo! Če ima Evropa dva sedeža parlamenta, pa naj staneta, kar hočeta – jih bomo imeli tudi mi. Enega v Ljubljani in enega na Dobu! Bomo pa edini na svetu, ki bomo imeli sedež parlamenta v arestu. Tri seje letno v Ljubljani, preostale pa na Dobu in kraj se bo razvil, dokončno bomo dokazali, da z decentralizacijo države resno mislimo. Pa če žabarji še tako bentijo.
Vsi bodo hoteli videti to znamenitost!
Da pa Janez ne bi zapustil tega sedeža pred koncem mandata, naj oblast sprejme zakon, da vsa zaslužna dejanja za domovino ne smejo zastarati in se lahko nagradijo z bivanjem na Dobu od ustanovitve naše države dalje. Za uspešno izpeljane posle z orožjem bo nagrajen s kar nekaj mandati vodenja parlamenta na Dobu. Ko bo svet končno spoznal njegovo vrednost, se mu potem morda obeta še kakšna druga službica, tudi Nato je dosegljiv, saj ima pravo šolo. Potem pa ga lahko njegovi strici iz ozadja (končno smo spoznali te strice iz ozadja, ki so do sedaj nastopali kot murgelska banda), ki so se izpostavili pred volitvami in nam na prižnicah svetovali, naj ga volimo, upravičeno razglasijo za blaženega in še več in Dob bo postal nova in za večne čase znamenita romarska božja pot. In vsi uspešni lopovi bodo še bolj drli na Dob in zato prinesli nazaj še tisti denar, ki so ga pokradli od Marije Terezije naprej, in nam ne bo treba nič več delati, samo turistične takse bomo pobirali od številnih turistov. Navali, narode!
Anton Potočnik, Dobrova
